Beloglavi jastreb, Alpe, Francija, Mont Blanc
Francija

Od Chamonix mimo Ženevskega jezera do Annecy

Pa se po dolgem času spet javljamo! Po zelo aktivnem tednu v Chamonixu smo malce ustavili konje in spet začeli potovati počasneje. Malo so nas v to prisilile zdravstvene in vremenske razmere, malo pa nam je tudi pasal krajši oddih. Tako smo se iz Chamonixa počasi začeli pomikati proti severu, v smeri Ženevskega jezera, ki smo si ga ogledali le s francoske strani, nato pa pot nadaljevali nazaj proti jugu. V mesto Annecy sploh nismo imeli namena zaviti, a je nekdo izmed nas prvič na tej odisejadi potreboval zdravniško pomoč. A o tem malo kasneje…

Pot od Chamonixa mimo Ženevskega jezera do Annecy, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Pohod na Tête du Pré des Saix (2.120 m) & Les Grands Vans (2.208 m)

Krožna pot:

➡ 12 km

⬆ 650 m

⏱ 4 h 20 min

Komoot plan poti

Iz Chamonixa smo se v nekaj dneh pripeljali do velikega brezplačnega makadamskega parkirišča Vernant (46.020599, 6.68946), kjer nas je pričakala precejšnja ohladitev in slabo vreme. Na pohod se tako nismo mogli podati naslednji dan, temveč smo na parkirišču 2 dni čakali na lepše vreme.

No, na koncu prav zelo lepo vreme ni bilo, saj je bilo za zjutraj napovedano sonce, za popoldne pa oblaki, a se je uresničilo ravno obratno. Ko sva si v jutranjih urah obula gojzarje, je bilo nebo popolnoma sivo, a sva se vseeno odločila, da skočimo na bližnji hrib. Na izbiro sva imela 2 različna pohoda – enega krajšega in enega daljšega. Prvi del poti je bil obema skupen, tako da sva se šele po sprehodu skozi gozd in mimo manjšega jezera odločila, kam nadaljevati pot.

Tete du Pre des Saix, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Tete du Pre des Saix, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Ker vreme res ni bilo idealno, sva izbrala krajšega, a lepšega, saj je vodil direktno po grebenu navzgor do prvega vrha – Tête du Pré des Saix. Čeprav so nebo prekrivali oblaki, pa so bili na srečo zelo visoko, tako da so bili razgledi vseeno odlični. Med hojo po smučišču smo ves čas opazovali poseljeno dolino pod nami in posamezne jadralne padalce, ki so se prav tako uprli slabemu vremenu. Kot bi mignil smo prikorakali do vrha, kjer se nama je zdelo, da nismo še nič prehodili. Ob pogledu na sosednje hribe, sva se takoj odločila, da pohod malce podaljšamo.

Tete du Pre des Saix, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Tete du Pre des Saix, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Tete du Pre des Saix, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Oblaki so se začeli trgati, tako da smo med spustom do sedla lahko opazovali zasnežene vršace, ki so se skrivali v daljavi. Temperature so očitno tako padle, da na višjih legah tekom noči ni deževalo, temveč snežilo. Tako nama je bilo prav žal, da so oblaki še vedno ovijali Mont Blanc, ki bi sedaj verjetno izgledal fantastično. »Nič hudega, ga bova videla na naslednjem pohodu« sva se tolažila, saj sva si v daljavi že ogledala planoto, kamor smo se želeli podati v naslednjih dneh.

Mont Blanc, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Mont Blanc, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Tete du Pre des Saix, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Po prihodu na drug vrh se je spet malce pooblačilo, tako da sva v zavetrju pojedla malico in se potem po malce prepadnem grebenu podala nazaj v dolino. Ta del je bil morda malo izpostavljen, zato ga ne bi priporočala nekomu, ki ga je zelo strah višine. Vmes smo celo pogledali skozi ogromno luknjo v skali, kjer sva imela občutek, da bi se v primeru padca oddričala direktno do našega kamperja. Ta opcija nama ni ravno dišala, tako da smo se raje varno in počasi po grebenu in kasneje mimo manjšega jezera vrnili nazaj domov.

Les Grands Vans, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Tete du Pre des Saix, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Les Grands Vans, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Les Grands Vans, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Les Grands Vans, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Les Grands Vans, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Propadli načrti v mestu Flaine

Naslednji dan smo se odpeljali do le nekaj km oddaljenega smučarskega središča Flaine, od koder naj bi zjutraj odkorakali do prej omenjene planote. Parkirali smo na brezplačnem manjšem parkirišču (46.0042, 6.69189) med ratraki in se popoldne podali na sprehod do središča vasi.

Flaine, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Flaine, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Vedela sva, da se pot po planoti, kamor smo se želeli podati, nahaja ravno na meji Réserve naturelle de Passy, torej je ravno toliko v parku kot izven njega, a sva se vseeno želela prepričati, da hoja s psom ni prepovedana. Ker sva na postaji gondole, ki pelje direktno na Des Grandes Platières, takoj opazila znake s prečrtanim psom, sva se odpravila do turističnega info centra. Gospodična nama je takoj razložila, da lahko hodimo po poti do planote, a se na sam vrh ne smemo povzpeti. Videlo se je, da je tudi njej omenjena prepoved povsem nesmiselna, saj se na vrhu nahaja ogromna betonska ploščad z velikanskim napisom Flaine, ki je malce večji poseg v okolje kot hoja s psom, a nam prav veliko vseeno ni mogla pomagati. Svetovala nama je, da naj se raje odpravimo na vrh Tête Pelouse, do koder bi se večinoma izognili naravnemu rezervatu, a bi kljub temu imeli enako lep razgled na Mont Blanc, kot z omenjene planote. Ta opcija nama sicer ni bila tako všeč, a bi jo vseeno izbrala, če naju ne bi opozorila na sledečo nevarnost. Na poti naj bi namreč bilo veliko »guard dogs« oz. planšarskih psov, ki niso niti najmanj prijazni. Čeprav nama je zatrdila, da so za ograjo, pa nama je povedala tudi, da jo lahko zlahka preskočijo. Ker sva imela občutek, da se to redno dogaja, sva se odločila, da pohod izpustimo. Odkar smo prišli iz azijskega dela našega potovanja, sva ob stiku s tujimi psi veliko bolj previdna, sploh če branijo svojo čredo. Žal nam ta pohod ni bil usojen.


Pohod na Pointe d’Angolon (2.090 m) & Le Collu (2.066 m)

Krožna pot:

➡ 6,8 km

⬆ 480 m

⏱ 3 h

Komoot plan poti

Pot smo nadaljevali na prelaz Col de Joux Plane (1.691 m), saj smo se želeli odpraviti na nov pohod, poleg tega pa smo imeli namen opazovati meteorni roj Perzeidov. Tako sva dolgo v noč sedela ob majhnem jezercu in utrinke opazovala kar na vodni gladini. Voda je bila namreč tako mirna, da je bil odsev zvezd res neverjeten. Česa takšnega še nisva doživela.

Meteorski roj Perzeid, Col de Joux Plane, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Zjutraj smo tako z brezplačnega parkirišča ob jezeru (46.129799, 6.71097), kjer je bilo poleg nas še malo morje drugih kamperjev, odpeketali proti novem vrhu. Alpe so res prekrasne, sploh nešteti pohodi z lepimi razgledi, a sva si ob pogledu na parkirišče polno hišk na kolesih vseeno zaželela, da bi čimprej odšli v Afriko. Gore bomo zagotovo pogrešali, a se vseeno kar veselimo zbujanja na bolj odmaknjenih kotičkih, kjer te ne zbudijo sosedje s treskanjem vrat od kombija.

Col de Joux Plane, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Col de Joux Plane, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Kakorkoli že, od manjšega jezera smo se najprej malenkost povzpeli, nato pa se za približno 100 višinskih m spustili do naslednjega umetnega jezerca. Ob tem ni bilo žive duše, tako da sva uživala ob opazovanju številnih rib. Pot smo nato nadaljevali navzgor, do prvega vrha na naši poti. V bistvu smo celotno višinsko razliko premagali v enem kosu, a je bila hoja vseeno manj naporna od pričakovanega. Sonce je bilo še nizko, tako da ni bilo prevroče, poleg tega pa teren ni bil prestrm. Bolj naporen je bil le del od sedla do vrha, ki je bil malce bolj izpostavljen in skalnat. Na srečo ni bil predolg, tako da smo vrh osvojili po 2 h hoje. Tam se sicer nismo zadrževali prav dolgo, saj nas je obkrožilo nešteto insektov, ki so bili izjemno nadležni. Čeprav sva že ugriznila v svoje sendviče, pa sva jih v sekundi pospravila in se skupaj s Šnofko hitro odpravila do naslednjega vrha.

Pointe d'Angolon, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Pointe d'Angolon, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Pointe d'Angolon, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Pointe d'Angolon, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Pointe d'Angolon, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Z grebena in naslednjega vrha smo imeli na eni strani prekrasen razgled na dolino in jezerce Lac de Nyon – Guerin, ki smo ga malo prej obkrožili, na drugi pa na malce oblačen Mont Blanc. No, ko sva končno zares zagrizla v svojo malico, pa so se razgledi še polepšali, saj se je nad nami pojavilo 5 velikanskih ptičev. Najprej sva mislila, da so orli, a nama je stric Google v nekaj minutah razkril, da so v resnici beloglavi jastrebi. Le-ti zrastejo do 110 cm, tehtajo do 10 kg, razpon njihov kril pa lahko meri celo do 260 cm! Nič čudnega, da so naju ti ogromni mrhovinarji, ki zaradi onesnaževanja in (resničnih) podnebnih sprememb počasi izumirajo, tako očarali. Greben jim je bil očitno tako všeč kot nam, saj so jadrali sem ter tja sigurno kakšnih 15 min.

Pointe d'Angolon, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Mont Blanc, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Beloglavi jastreb, Alpe, Francija, Mont Blanc
Beloglavi jastreb, Alpe, Francija, Mont Blanc
Beloglavi jastreb, Alpe, Francija, Mont Blanc

Po neverjetni predstavi smo se nato začeli spuščati po razglednem grebenu nazaj v dolino. Med hojo smo res zelo uživali, dokler nismo prišli do edinega strmega, a zelo kratkega odseka. Ko smo že premagali tistih nekaj metrov, kjer je nameščena celo jeklenica, pa sem se jaz uspela s kolenom zadeti v skalo. Ker imam z omenjenimi sklepi že tako ali tako manjše težave, poškodba ni bila niti najmanj prijetna. Na žalost smo zato morali pohod malce skrajšati. Z bolečo nogo in Rokovo pomočjo sem tako počasi prišepala nazaj do kamperja, kjer se je začel enotedenski počitek.

Pointe d'Angolon, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Pointe d'Angolon, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Dopust od potovanja

Morava priznati, da je prisilni dopust, ki je trajal kar cel teden, zelo prijal. Že 2 meseca sva iskala prostor, kjer bi lahko ostala nekaj dni in se malce odpočila, a so Alpe žal preveč oblegane, da bi našli miren kotiček. No, sreča v nesreči je bila, da smo ravno v tem tednu našli lep prostor (koordinate), kjer sicer nismo bili popolnoma sami, a smo vseeno zelo uživali. Malo smo se sončili, malo plavali, malo brali in reševali križanke in veliko jedli. Temu se reče uživancija!

Dopust od potovanja, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Ženevsko jezero naju ni navdušilo

Ko se je moje koleno pozdravilo, smo se odpeljali do znanega Ženevskega jezera, ki pa nas ni preveč navdušilo. Parkirali smo na travniku v njegovi bližini (46.339966, 6.359859) in se v večernih urah, ko je vročina končno popustila, sprehodili do nabrežja. To je bila precej težja naloga, kot sva pričakovala, saj je večina obale v zasebni lasti. Tako sva po potkah skozi zaraščen gozd uspela priti le na 2 plažici, ki pa sta bolj spominjali na plaže Blatnega jezera. Muljasta nizka voda naju res ni očarala, sploh ker sva od jezera sredi Alp pričakovala nekaj povsem drugega. Poleg tega naju je spet razjezilo dejstvo, da so bili povsod napisi, da je sprehod po parku s psom prepovedan, čeprav je vse skupaj bolj spominjalo na zaraščeno močvirje, kot na neko urejeno območje.

Ženevsko jezero, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Ženevsko jezero, Alpe, Francija, Potujoči brlog

No, jezero naju sicer ni ravno navdušilo (razen sončnega zahoda), nama pa je bila kljub temu všeč soseska, skozi katero smo se sprehajali. Že ob omembi Francije in Ženevskega jezera si verjetno predstavljate, kakšne velikosti so bile tamkajšnje hiše, kajne? Tudi če bi imela toliko denarja, v tako velikih graščinah ne bi živela, a se je bilo vseeno zanimivo naslajati nad velikanskimi hišami. Čeprav jih prav veliko nisva uspela slikati, pa mi lahko verjamete na besedo, da so zagotovo vredne nekaj milijonov.

Ženevsko jezero, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Ženevsko jezero, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Prvič na poti k zdravniku v mestu Annecy

Proti jugu smo se odpravili hitreje, kot smo imeli namen, saj je Roka začel boleti zob. Takoj smo se odpeljali do bližnje ambulante, a je bila žal zaprta. Kaj pa sedaj? V roke sva vzela telefon in začela klicati vse zobozdravnike, ki so se nahajali približno na naši poti. Od tistih, ki so celo znali angleško, sva izvedela, da je francoski sistem malce drugačen od slovenskega – v Franciji na prvem pregledu zobozdravnik samo oceni, kaj je potrebno narediti ter šele nato določi datum zdravljenja oz. posega. Ker smo bili ravno sredi vročinskega vala, nama nekaj dnevno čakanje sredi mesta res ni bilo povšeči, zato sva poklicala še v ambulanto v mesto Annecy. Po nekakšni neverjetni sreči so imeli prost termin že isti dan, tako da sva takoj krenila na pot.

V mestu pa naju je čakal nov izziv – iskanje parkirišča. Ker so bile povsod prepovedi za kamperje in višinske rampe, sva se 2 uri vozila po ulicah in neuspešno iskala prostor, kjer bi lahko midve s Šnofko počakali, medtem ko bi bil Rok pri zobozdravniku. Bila sva že precej obupana, ko sva končno zagledala manjše plačljivo parkirišče, kjer bi bili lahko celo parkirani v senci. Edina težava je bila, da je brlog gledal iz narisanega boksa. Ker naju je malce skrbelo, da bi lahko kljub plačilu dobila kazen, je šel Rok v sosednjo kavarno vprašat, ali lahko tukaj parkirava ali ne. Prijazen natakar je odvrnil, da kar se njega tiče lahko, a nama ne more zagotoviti, da bodo tako menili tudi mestni redarji. Predlagal nama je, da naj se raje odpeljeva do malce bolj oddaljenega brezplačnega parkirišča, od koder se lahko Rok odpelje do zobozdravnika z avtobusom. Takoj naju je pomiril, da se mu ne bi bilo potrebno ukvarjati z vozovnicami, saj je vožnja v tem času brezplačna. Ko je videl, da se nama to zdi dobra opcija, pa je sploh izkazal svojo dobrodušnost – ponudil nama je, da parkirava kar pred njegovo hišo, ki se nahaja čisto zraven avtobusne postaje in omenjenega parkirišča. Čeprav sva rekla, da se bova že nekako znašla, je takoj poklical svojo mamo, ki je že odprla ograjo na njihovo dvorišče. Tako praktično nisva imela druge izbire, kot da se odpeljeva k natakarju domov. Gospa mama je bila ekstremno prijazna, kljub temu da ni znala besede angleško in smo se morali sporazumevati preko Google prevajalnika. Ker je bilo zelo vroče, naju je takoj povabila v hišo, da nekaj prigrizneva in popijeva. Čeprav sva povabilo zavrnila, saj je moral Rok k zobozdravniku, jaz pa sem morala delati na računalniku, njena prijaznost ni usahnila. Velikodušno mi je pregledala, da naj s Šnofko ta čas preživiva kar v hiši, kjer je hladneje, poleg tega pa imajo dobro internetno povezavo, tako da bi lahko delala brez težav. Ker sem naslednje 2 uri vseeno raje delala v domačem kamperju, mi je večkrat prinesla plastenke ohlajene vode in vrečko ledu. Njena prijaznost naju je res presenetila in nama povrnila vero v dobre ljudi. Ko je Rok uspešno opravil pri zobozdravniku, smo dobre volje zapustili mesto in se odpeljali v bližnji gozd. Annecyja si tako zaradi grozne vročine nismo ogledali.


Pohod na Pointe de Beauregard (1.647 m)

Krožna pot:

➡ 15,5 km

⬆ 520 m

⏱ 4 h 45 min

Komoot plan poti

Na enak način, kot smo se izogibali hudi vročini že celo poletje, smo ubežali tudi sedaj. Odpeljali smo se do smučarskega središča l’Etale, ki leži na višini 1.500 m. Temperature so bile tu precej znosnejše, čeprav še vedno ni bilo prav hladno, zato smo se na nov pohod podali že pred sončnim vzhodom.

Pointe de Beauregard, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Tukajšnji hribi niso več tako visoke gore kot so bile npr. v Chamonixu, a je bil pohod vseeno zelo prijeten. Najprej smo se podali po smučišču nad omenjeno vas, se nato sprehodili po vrhu hriba in v nadaljevanju spustili do prelaza Col de la Croix Fry. Bili smo si kar hvaležni, da smo vstali tako zgodaj, saj bi bil sprehod po travnikih v nasprotnem primeru veliko bolj neprijeten.

Pointe de Beauregard, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Pointe de Beauregard, Alpe, Francija, Potujoči brlog

S prelaza smo se nato počasi začeli vzpenjati skozi čudovit gozd, ki je nudil zelo prijetno senco. Tako smo uživali kljub vedno večji vročini, saj je ves čas lepo pihljalo. Šnofka se je podila med drevesi, midva pa sva ji počasi sledila. Razgledov na tem delu ni bilo, se je pa zato na vrhu grebena odprl lep razgled na travnato planoto pod nami. Bilo je zelo očitno, da se poletje bliža h koncu, saj je bila trava povsem rumena, drevesa pa so že pridobivala rdečo preobleko.

Pointe de Beauregard, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Pointe de Beauregard, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Pointe de Beauregard, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Pointe de Beauregard, Alpe, Francija, Potujoči brlog

Za tem smo se spustili na planoto, ki smo jo še malo prej opazovali s ptičje perspektive, ter se bo lepi makadamski poti odpravili do koče na Pointe de Beauregard. Najin plan je bil, da tam pojeva malico in si malce odpočijeva, a je imela narava drugačne načrte. V zelo kratkem času se je povsem pooblačilo, vsake toliko pa je padla celo kakšna kaplja dežja. Tako sva se odločila, da sendvič pojeva kar med hojo. Bilo je jasno vidno, da nas bo prav kmalu ujela ploha, zato smo se želeli čimprej vrniti v zavetje našega brloga. Vreme na žalost ni zdržalo, saj je nekajkrat začelo deževati, a na srečo prav hudega ni bilo. Tako sva si le nekajkrat čez glavo poveznila palerino in na koncu do kamperja prišla povsem suha.

Pointe de Beauregard, Alpe, Francija, Potujoči brlog
Pointe de Beauregard, Alpe, Francija, Potujoči brlog

S tem se je naše pohajkovanje za nekaj časa zaključilo, saj nas je ponoči prešla hladna fronta, s katero se je končal neverjeten vročinski val. Plohe in neurja zaenkrat v Franciji niso povzročila hudih nevšečnosti in upam, da jih ne bodo niti v Sloveniji. Zdaj pa naprej proti jugu…

Pa se slišimo prihodnjič…

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *