Prigode na Azurni obali

Azurna obala je ena izmed dražjih destinacij v Evropi. Tam dopustujejo zvezdniki, ki v žepu skrivajo kar nekaj kovancev. Prav to pa je verjetno razlog, da do avtodomarjev ni nič kaj prijazna. Praktično povsod stojijo table, da je parkiranje za avtodome prepovedano ali pa so parkirišča zaprta z višinsko zapornico. Zato sva kljub vsej lepoti kmalu pobegnila bolj v notranjost države in po manj prometnih poteh prišla do Španije. No ja, vseeno pa sva pred tem doživela precej “živčen” dan 😀.

Odločila sva se, da obiščeva slavni Monako. Tam nisva imela namena prespati, pač pa se le ustaviti, pojesti kosilo, se sprehoditi po središču vsega prestiža in se odpeljati naprej proti Franciji. Za parkiranje v mestih velikokrat uporabiva aplikacijo Park4night, saj ne želiva izgubljati časa in živcev z vožnjo po majhnih zakotnih ulicah. No, tu je nastal že prvi problem, saj Monako ne spada med članice EU, kar pomeni, da 1MB mobilnih podatkov stane dobrih 8 eur. Tako sva parkirišče nekako uspela poiskati sama. Parkirala sva ob cesti, kjer je bilo označeno za parkiranje, niso pa bili narisani boksi za avtomobile. To se nama je zdelo sprejemljivo, saj nihče ni mogel reči da zasedava več kot en boks. Ravno sva pojedla kosilo, ko sva čez okno poleg Ferrarijev, opazila tudi policaja, ki nama že piše kazen. Rok je hitro odšel ven, saj res nisva vedela kaj sva storila narobe. Izkazalo se je, da je pakiranje v Monaku z avtodomom prepovedano povsod (oznake za to nisva opazila nikjer). Torej dobila bi: 150€ kazni, ker sva parkirala na levi strani ceste in tako prevozila polno črto + kazen, ker sva sploh parkirana ob cesti na območju Monaka + kazen, ker je bil kemper malce širši od boksa. Ker je Rok policaju 100x zagotovil, da bova res takoj odšla, se naju je policaj usmilil in nama kazni ni napisal. Svetoval nama je dve možnosti: 1. parkiranje v neki garažni hiši, ki je primerna za avtodome ali 2. parkiranje v Franciji ter vrnitev v Monako peš. V sami paniki sva se odločila za garažno hišo, ki pa se je kmalu izkazala za napačno odločitev. Da pa sva tja sploh lahko odpeljala, je policaj ustavil promet, da sva lahko spet prečkala polno črto. No, ko sva v prispela v garažno hišo, nama je ob vstopu varnostnik kazal v kateri boks naj zapeljeva, ob tem pa je Rok pozabil biti pozoren na desni bok kemperja. Tako sedaj izgledava manj privlačno za morebitne tatove, saj je blatnik kar precej podrsan. No ja, vsaj parkirala sva na legalnem mestu. Ogled Monaka je bil zato kratek z malce grenkim priokusom. Hvalabogu, da je bilo vsaj sončno in toplo vreme!

Dan se je končal tako, da sva se vrnila v Francijo, kjer sva želela prespati na eni izmed razglednih točk nad Monakom. Sreča nama res ni bila naklonjena, saj se je trlo ljudi, ki so prav tako želeli opazovati sončni zahod. Noč sva zato preživela na manj privlačnem parkirišču, a sva zaradi čiste tišine lahko vsaj bolje spala. Šnofka pa naju je zvečer le čudno gledala zakaj sva rahlo slabe volje. Oh, kako preprosto je pasje življenje…

Azurno obalo torej priporočava tistim, ki imajo veliko živcev ali pa tistim, ki noči raje preživijo v kampu.

Več prigod pa v naslednjih objavah…