Potep po Kataloniji

Kako bi midva opisala Katalonijo? Polno dolgih peščenih plaž s prekrasno prestolnico Barcelono.

Nekaj zanimivih dejstev o tej regiji

Katalonija je avtonomna regija na severovzhodu Španije. Kljub temu, da predstavlja le 6,5 % ozemlja Španije, je zelo turistična in avtentična regija. Uradni jeziki v Kataloniji so kar trije: španščina, katalonščina in okcitanščina (jezik, ki ga drugače govorijo na jugu Francije). Mnogi so prepričani, da je katalonščina jezik, ki ga govorijo le v Kataloniji, čeprav temu ni tako. Uporabljajo ga namreč tudi v Valenciji, regiji Aragon, Balearskih otokih, Andori ter celo v nekaterih delih Francije in Italije. Zmotno je tudi mišljenje, da se je ta jezik razvil iz španščine. Katalonščina je namreč nastala iz latinščine. Od španščine se tako precej razlikuje in je tujcem, ki znajo špansko, praktično nerazumljiva.

Jezik in sama kultura se tako od preostale Španije precej razlikujeta, zato ni nič čudnega, da se želijo Katalonci od Španije odcepiti in postati samostojni. Vendar o politiki res ne bi utrujala, saj je to tema, ki je trenutno že preveč moreča. Zato bom raje zapisala kaj se je nama vtisnilo v spomin.

Kako sva Katalonijo doživela midva?

V Katalonijo sva vstopila prek Francije, česar sva se zelo razveselila. Malce sva se bala, da bo Španija svoje meje zaprla, zato sva bila ob prestopu meje (kjer ni bilo žive duše) še posebej navdušena. Prvi dan sva prespala že blizu meje, nato pa sva se slaba 2 tedna pomikala proti jugu. Ves čas sva potovala ob morju, ob slavni Costi Bravi. Manjša turistična mesteca trenutno bolj spominjajo na mesta duhov, kot na živahno Španijo. Bari in restavracije so zaprti, apartmaji, ponavadi polni turistov, pa prazni. Moram reči, da nama to sicer precej odgovarja, saj nimava problemov z iskanjem prostora za prespat, poleg tega pa lahko Šnofka uživa na praznih plažah (na večini so psi sicer prepovedani). Maske so obvezne v mestnih središčih, med vikendi pa je prepovedano gibanje med nekaterimi mesti. Samo življenje drugače poteka precej normalno, zato midva nekih koronskih ukrepov sploh nisva občutila. Uživava v (za nas) visokih temperaturah ter se v principu izogibava večjih mest.

Kaj pa se je zgodilo zanimivega?

• Kopala sva se v morju! Poleg osvežilnega oddiha je bil to velik plus tudi zato, ker sva se stuširala brez, da bi v kemperju porabljala vodo ????
• Obiskala sva Barcelono! Res je, da sva za parking v garažni hiši plačala 35 € za 5 ur, a pustimo malenkosti ob strani. Zaenkrat nisva zašla v niti en kamp, zato naju to »ni preveč udarilo po žepu«. Barcelono sem sama že enkrat obiskala, zato sem si res želela, da si jo ogleda tudi Rok, saj je to po mojem mnenju najlepše evropsko velemesto. Minus Barcelone je sicer to, da je znana po vdiranju v avtodome, zato sva za najin brlog varno poskrbela in ga pri tem nisva poškodovala (kot se je to zgodilo v Monaku). Sva pa skupaj s Šnofko prehodila 12 km in si ogledala veliko znamenitosti (La Sagrado Familio, znameniti Park Güell, v katerem sva se spočila na kamniti Gaudíjevi klopi, hiši Batllo in Milà ter se sprehodila po precej prazni La Rambli ter gotski četrti).
• Kemper je delal čudne zvoke, zato sva ga odpeljala na servis. Hvalabogu so napako že naslednji dan uredili.

In še najbolj aktraktivna zgodba:

• Znašla sva se pred podvozom visokim 2,4m, najin brlog pa je visok 3,1m! Ups! Ker sva iz Barcelone zaradi varnosti želela še isti dan pobegniti, sva se odpeljala do mesteca oddaljenega okrog 50 km, kjer sva želela prenočiti. Ko je že padla tema, sva se, polna vtisov tistega dne, peljala po enosmerni ulici, prevozila en podvoz in prišla do drugega – malce nižjega ????. No omeniti moram še dve malenkosti: za nama je stala kolona vozil + tik ob cesti je tekel precej širok potok. Hm, kaj pa sedaj? Standardni postopek: sama sem Roku po najboljših močeh skušala pokazati kako lahko obrne, vendar to žal zaradi preozke ceste in potoka ni bilo mogoče. Na žalost mimoidoča Španca ne znata slovensko, da bi jima lahko poslala ta zapis in se jima še enkrat zahvalila za vso pomoč. Fant se je namreč sprehodil kakšne 500m nazaj po cesti ter ustavil promet, punci, ki je ostala pri nama, sporočil registrsko številko zadnjega vozila, ki bo še šlo mimo, jaz pa sem Roku v temi kazala vseh 500 m poti kako naj obrača skozi ovinke “v rikverc” . Brez prijaznega para nimam pojma kako bi se rešila iz te zagate. Moram reči, da smo se vsi štirje kar prepotili, a nam je na koncu uspelo. No, imava pa zato še eno zanimivo zgodbo na spisku 😀.

Katalonija nama je tako pričarala veliko lepih trenutkov. Imela sva jo priložnost videti brez gore turistov, kar je za ta del Evrope precejšnja redkost. Sploh v Barceloni se nama je to zdel pravi blagoslov, saj sva si jo lahko v miru ogledala. Zato držim pesti, da bo kmalu konec te norije, ko bomo vsi skupaj lahko spet normalno zaživeli in uživali lepote okrog nas.

Pa se slišimo prihodnjič…