Algarve od vzhoda proti zahodu
Pa nam je končno uspelo priti na Portugalsko! Tisti, ki nas spremljate že dlje časa, se morda spomnite, da smo imeli tak namen že v začetku leta 2021, ko smo zimo preživljali v Španiji. Žal pa nam je takrat plan padel v vodo, ko smo le približno 50 km od meje izvedeli, da Portugalska zapira svoja kopenska vrata. Da spomnim – bili smo sredi pandemije, ko so se ukrepi vsakodnevno spreminjali. Prav zato smo na jugu Andaluzije še nekaj časa čakali in upali, da bodo meje vendarle odprli, a so pri svojem vztrajali kar nekaj mesecev. Posledično nam je takratna Portugalska ušla. Na srečo pa nam je bila tokrat usoda bolj naklonjena, tako da smo si lahko ogledali naravne lepote te atlantske države.
Pot nas je najprej vodila po južni obali imenovani Algarve. Obiskali smo mesto Faro, si ogledali plažo Praia da Falesia, se podali po obalni pohodniški poti Seven Hanging Valleys, se sprehodili po lesenih brveh na Ponta da Piedade in se na koncu ustavili še pri svetilniku na Cabo de Sao Vicente.
Prehod meje
Haha, malo heca! V Afriki smo se tako navadili, da so prestopi mej cel projekt, ki zahteva kar nekaj časa in energije, da smo si sedaj kar oddahnili, ko smo na Portugalsko »kar padli«. V bistvu se sploh ne zavedamo, kako fino je živeti v Evropski Uniji, kjer lahko migriramo sem ter tja po lastni volji.
Edino, kar nas je pri vstopu na Portugalsko presenetilo je, da smo takoj pristali na avtocesti, katerim se običajno izogibamo. Ker bi se naj že prej registrirali na njihovi spletni strani, kar se seveda nismo, smo morali zapeljati na dobro označen povsem desni pas za tujce. Tam je kamera avtomatsko prebrala našo registrsko in jo povezala z bančno kartico, ki sva jo vtaknila v avtomat. Tako nadaljna registracija za plačevanje avtocest ni bila potrebna.
Večerni sprehod po mestu Faro
Nekako nama je ogledovanje mest vedno večji trn v peti, zato sva se odločila, da se v Faro odpravimo zvečer. Tako smo parkirali pri Lidlu (37.029255, -7.942654), po opravljenem delu pa sva se podala v center mesta. Dan je tu zelo dolg, zato je bila svetloba še vedno topla in prijetna.
Kaj si ogledati v mestu, vam ne znava povedati, saj sva se le sprehodila po nekaj ozkih ulicah. Center nama je bil kar všeč, saj ni prevelik in zato enostavno obvladljiv. Turistov je bilo ravno pravšnje število, saj so ulični glasbeniki že igrali, vseeno pa ni bilo gneče. Tako sva uživala v prijetni morski atmosferi, ki naju je kar malce spominjala na poletne večere na Hrvaškem. Sprehodila sva se tudi po manjšem portu za čolne in nato večer zaključila v eni izmed restavracij, kjer sva končno dobila školjke. V Afriki so na voljo gore raznovrstnih rib, školjk pa žal ni, zato sva jih že kar pogrešala. No, jaz bolj kot Rok. Po mesecih nerganja in sanjarjenja o tovrstnih morskih sadežih, sem končno prišla na svoj račun.
Na eni najdaljših plaž na Portugalskem, Praia da Falesia
Na južni obale Portugalske sva hitro ugotovila, da avtodomarji tu res niso zaželjeni. Ravno tisto leto, ko je nam spodletel obisk, so v državi tudi poostrili pravila za divje kampiranje. Iskreno povsem razumljivo, saj so plaže postajale nasičene tudi s 100 »vanliferji«, ki so se udomačili na enem mestu tudi za več mesecev. Tako domačini niso imeli kje parkirati, plaže pa so postajale podobne mačjim wcjem. Povsem logično, da je morala vlada nekaj storiti. Vseeno pa je šla iz enega ekstrema v drugega. Da ne smeš spati na plaži, je razumljivo, da se v bližini le-teh ne smeš niti voziti ali pa ustaviti za 1h sredi dneva, pa je enostavno pretiravanje. Za kakršenkoli ogled zato potrebuješ veliko časa, saj lahko parkiraš več kot km daleč, se do plaže odpraviš peš, se vrneš nazaj v kamper, nato pa se moraš spet peljati nekam bolj v notranjost, kjer lahko (zastonj) prenočiš. Nama je to predstavljalo veliko težavo, saj imava vsako popoldne delo, tako da sva morala ves čas neizmerno hiteti.
Tako je bilo tudi, ko smo si želeli ogledati plažo Praia da Falesia, ki je ena najdaljših plaž na Portugalskem. Komaj smo našli parking, na katerem lahko čez dan parkiraš tudi z avtodomom (37.0914, -8.16117), in se nato peš odpravili do te naravne lepote. Če povem po pravici, prav navdušeni nismo bili, saj smo razočarano ugotovili, da so psi na plaži prepovedani. Tako smo si jo ogledali le z visokih klifov, za nekaj slik pa sva se do morja odpravila vsak posebej.
Pohod po poti Seven Hanging Valleys
V obe smeri:
➡ 15 km
⏱ 5 h
Naslednji dan pa nas je čakal že prvi malo daljši pohod. Spet naju je čakal zaplet s parkiranjem, saj se je na ulici, ki vodi do izhodišča, prepovedano voziti z avtodomom. Tako se je naš 14 km pohod podaljšal še za dodatni km, saj smo morali najprej priti od parkirišča do začetka poti. Je pa bila prednost vsaj to, da smo lahko na omenjenem parkirišču tudi prenočili (37.098967, -8.41786).
Pohod Seven Hanging Valleys je sicer eden najbolj znanih v Algarve, zato turistov tu ne manjka. Mi smo prehodili celotno pot, torej od plaže Praia da Marinha do Praia do Vale de Centeanes. Seveda bi jo lahko po želji tudi skrajšali, saj pot vodi skozi ali mimo številnih mestec in apartmajskih naselij. Za večino turistov sva tako imela občutek, da so prehodili le en delček, saj so bili le redki primerno oblečeni. Midva sva bila dejansko ena redkih, ki sva hodila v majici. Veliko moške populacije je hodilo brez nje, ženske pa v kopalkah ali športnih nedrčkih. Ja, na »tan line« je treba pazit. Pohod bi po drugi strani lahko tudi podaljšali do boardwalka Carvoeiro, ampak ker bi to pomenilo še več kot dodaten km v eno smer, da bi se sprehodili po 400 m lesenih brvi, smo to opcijo opustili.
Nama je bil pohod kar všeč, saj ves čas vodi po klifasti obali mimo kar nekaj lepih plaž. Večinoma je pot lepo urejena, le na nekaterih kratkih delih je kar skalnata in zato neprimerna za japonke ali sandale. Če jo imate namen prehodit, vam svetujeva, da štartate zgodaj zjutraj. Mi smo s hojo pričeli okoli 9. ure, tako da je bilo v eno smer prav prijetno, nazaj grede pa že kar pošteno vroče. Še dobro, da je prijetno pihljalo, saj bi drugače verjetno res crknili od vročine. V kolikor nimate želje po tako dolgem pohodu, bi vam toplo priporočala, da se ustavite vsaj na Praia da Marinha, ki se nahaja na začetku poti. Za najine pojme je ravno ta najlepša, tako da v bistvu ne boste zamudili ekstremno veliko, če ostalih zalivčkov ne boste videli.
Je pa to tista obala Portugalske, ki si jo vsak želi videti enkrat v življenju. Midva sva o njej kar nekaj časa sanjala in ob pogledu na nore špičaste skale, ki štrlijo ven iz morja, se nama je končno uresničila dolgoletna želja. Morda Algarve ni najbolj prijazna destinacije za avtodomarje ali za pse, je pa vseeno treba priznat, da je nekaj posebnega.
Sprehod po lesenih brveh Ponta da Piedade
Južno obalo sva kar hitro »oddelala«, saj je v celoti zelo urbanizirana. So države, kjer je tudi vožnja del popotovanja, so pa tudi države, kjer je vožnja le transfer od točke A do B. Tako sva se počutila v Algarve. Da bi skozi vetrobransko steklo opazoval naravo, lahko le sanjaš, tako da ves čas strmiš v ene in iste bele stavbe mest, ki se kar zlivajo iz enega v drugega. Ker to ni ravno najin svet, sva kar hitro odpotovala mimo Lagosa do lepega dela obale Ponta da Piedade.
Parkirala sva na velikem parkirišču (37.094898, -8.67087, 2 € / dan) in se peš odpravila do lesenih brvi. V primerjavi s prej omenjenim pohodom je bil to bolj sprehod ob morju, saj je bil cel krog dolg približno 5 km. Pot nas je najprej vodila mimo hotelskih kompleksov in plaže Praia Dona Ana, nato pa po urejenih lesenih poteh do najbolj južne točke. Turistična sezona je tu že v polnem zagonu, tako da smo se skupaj z ostalimi turisti čudili nad neverjetno mogočnostjo narave. Klifi, visoke stene in skale so res nekaj posebnega, nekaj kar ni mogoče videti na prav veliko delih sveta. S tem sicer pride množični turizem, je pa vseeno obala vredna (kratkega) obiska. Poti so res lepo urejene, razgledi pa dihjemajoči.
V močnem vetru pri svetilniku na Cabo de Sao Vicente
S Ponta da Piedade smo se še isto popoldne odpeljali naprej do skrajnega jugozahoda Portugalske, kjer se nahaja svetilnik Sao Vicente. No, v bistvu smo parkirali v bližini trdnjave Sagres (37.004897, -8.945731), kjer je praktično edino parkirišče na tem delu obale, kjer je mogoče brezplačno prenočiti. Posledica tega norega preganjanja seveda je, da se je tu naenkrat znašlo okoli 70 avtodomov. Takšnih množic res nisva vajena in nama niti najmanj ne dišijo, a žal na jugu Portugalske druge izbire, če želiš videti najlepše dele obale, nimaš. Najini introvertirani duši sta se počutili malo klavstrofobično, kar je bil tudi eden od razlogov, da smo po hitrem postopku »pobegnili« po zahodni obali proti severu.
Drugi razlog pa je bil neznanski veter. Nekako sva upala, da bomo lahko naslednji dan prehodili pohodniške poti v bližini svetilnika na Cabo de Sao Vicente, a nama je narava prekrižala načrte. Zjutraj smo se sicer do svetilnika odpeljali, a sva idejo o kakršnikoli hoji hitro opustila. Glede na to, da so naju močnejši sunki kar prestavljali, res nisva imela želje hoditi po visokih stenah prepadnih klifov. Tako sva belo stavbo le na hitro pofotkala in se nato hitro skrila v naš brlog.
Sklepne misli o Algarve
In, nam je bil Algarve všeč? Ja in ne. Rekla bi, da je to del sveta, ki ga je lepo videti, a od njega tudi hitro pobegniti. Obala je res neverjetna, to je težko zanikati, je pa vseeno tako neprijazna na avtodome in tako turistična, da nekega užitka midva tukaj ne vidiva. Glede na to, da sva, kar se potovanja tiče, velike počasnele, ti kraji res niso za naju. Je pa zagotovo drugače za nekoga, ki se sem odpravi na krajše potovanje. Če se na plažah in mestih le ustavljaš in hitro odpelješ naprej, ker imaš le 2 ali 3 tedne časa, je Portugalska zagotovo super destinacija. Verjameva, da tukaj uživajo tudi ljubitelji all-inclusive hotelov in peščenih plaž, s čimer ni prav nič narobe. Midva imava vsaj trenutno drugačne preference, zato sva se iz Algarve tudi hitro umaknila in prepustila prostor tistim, ki na takšnih krajih bolj uživajo od naju. Kljub temu bi vseeno poudarila, da sva vesela, da sva uspela obiskati te obalne strukture, ki sva jih do sedaj gledala le na internetu.
Pa se slišimo prihodnjič…
