Kreta | vzhodna obala
Pa smo še pri zadnjem neraziskanem koščku tega ogromnega otoka. Na žalost nekih skritih kotičkov nismo imeli časa iskati, ker nas je preganjala slaba vremenska napoved. Na jugu sva našla prekrasno plažo, kjer bi zlahka ostala tudi cel teden, a so v prihodnjih dneh napovedovali močan veter s sunki do 48 vozlov / 90 km/h. V kamperju je takšno guganje sila neprijetno, zato smo vzhodno obalo na hitro obdelali in se skrili v zavetrje na severni obali.
Plaža Vai
Po zelo razgibani in divji pokrajini smo se najprej ob morju in nato po notranjosti pripeljali do plaže Vai, ki slovi po nešteto palmah. V resnici nama ni bilo čisto jasno, zakaj je manj opevana od plaže Preveli, ki leži na jugu, saj je bila nama precej lepša. Res sicer je, da nam je bilo naklonjeno tudi vreme, tako da smo se lahko po njej v sončnem in zelo toplem vremenu sprehodili kar v kratkih hlačah in kratkih rokavih.
Parkirali smo na (trenutno brezplačnem) velikem parkirišču in se najprej sprehodili mimo številnih palm, nato pa se povzpeli po stopnicah še na razgledno točko. Z nje je prekrasen razgled na ekstremno čisto morje, divjo obalo in palmine krošnje. Če prihajate na Kreto, vzhodne obale s plažo Vai res ne smete izpustiti.
Ker parkirišče ni ravno lepo, poleg tega pa je tudi prenočevanje prepovedano, smo se odpeljali do sosednjega zaliva, ki naju je spet popolnoma navdušil. Peščene plaže tukaj res izgledajo prav tropsko. Tudi morje je zelo čisto, zato je plavanje pravi užitek.
Polotok Kyriamadi
Pot smo sicer nato nadaljevali po severni obali nazaj proti zahodu, a smo se najprej popeljali še po polotoku Kyriamadi. Na žalost prav daleč nismo prišli, saj naj bi bilo to vojaško območje, zato je cesta že po nekaj km zaprta z zapornicami. A kljub temu naju je že ta kratka pot povsem navdušila. Vse kar lahko tu najdemo je povsem divja, gola pokrajina in cesta, ki jo obdaja morje z ene in druge strani. Če se ne bi veter že pošteno krepil in če bi imela več časa, bi tukaj z lahkoto ostala kar nekaj dni. Popolnoma sva razumela, zakaj so si nekateri lastniki prikolic izbrali prav te zalivčke za stalno namestitev svojih premikajočih hiš.
Tako se je naše resno raziskovanje Krete končalo. Videli smo večinoma vse, kar smo si zadali (z izjemo nekaj pohodov na jugu). Morava reči, da sva od Krete pričakovala precej manj. Zdelo se nama namreč je, da naju po Kosu in Rodosu, ki sta res majhna, tako velik otok ne more navdušiti. A priznati morava, da sva se pošteno uštela. Med glavno sezono sicer dvomim, da bi z množicami turistov pretirano uživala, a v zimsko/spomladanskem času je otok res super destinacija za aktivno/sproščujoč dopust. Temperature so ravno prave, plaže samevajo, v mestih in celo nekaterih vaseh pa so tudi taverne že odprte. Tako ni otok duhov, kot sta Rodos in Kos, a vseeno dovolj divji, da uživamo tudi tisti, ki smo bolj samotarji. Edini minus tega ogromnega otoka je, da je precej vetroven. Iz tega razloga smo že sedaj morali nekajkrat iskati zavetje, kako pa je tukaj poleti, ko piha močan meltemi, pa si sploh nočeva predstavljati.
Kam pa sedaj? V mislih imava 2 plana, za katerega se bova odločila, pa ostaja neznanka. Zaenkrat uživava na severnem delu otoka s prijatelji, ki sva jih spoznala lani v Grčiji. Priznati morava, da nama prav nič ne manjka, tako da še ne veva, kdaj bomo spet sedli za volan in se odpeljali novim dogodivščinam naproti.
Pa se slišimo prihodnjič…
