Pot do vasi Loutro, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Grčija

Kreta | južna obala

Ojla! Za jug Krete smo potrebovali precej več časa, kot smo si zamislili, pa smo na koncu še vedno hiteli. Najprej smo kar nekaj dni izgubili na račun Šnofkinih tačk, saj je nujno morala počivati, poleg tega pa nam je nagajalo tudi vreme. Čeprav nam je uspelo vseeno videti večino zanimivosti, ki smo si jih zadali, pa smo vseeno morali nekatere dele prevoziti kar hitro. Marsikje bi z veseljem ostali dlje, a nam žal že malce zmanjkuje časa. Kakorkoli že, južna obala nam je bila zelo všeč in upamo, da bodo spodnje fotografije navdušile tudi vas.


Soteska Agia Irini

Po nekaj dnevnem prisilnem počitku zaradi Šnofkinih poškodovanih tačk, smo se odpravili na pohod v naš prvi kanjon na Kreti. Res smo se ga veselili, a sva bila z Rokom vseeno malce zaskrbljena, a bodo Šnofkine tačke preživele skalnato podlago. Iz tega razloga smo štartali na dnu (35.285287, 23.822123) in se odpravili navzgor (večina naredi ravno obratno), saj bi bilo Šnofko, v primeru da bi začela šepati, lažje nesti nazaj navzdol.

Agia Irini, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Agia Irini, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Zelo hitro je postalo očitno, da večina pohodnikov do povsem spodnjega dela kanjona sploh ne pride. Prvi del po rečni strugi je namreč kar malo zoprn, saj poti temu primerno ni mogoče prav zelo urediti. Čeprav so markacije zelo pogoste, pa vseeno skačeš s kamna na kamen in upaš, da ne zaideš na previsoko skalo. Po približno 1 km se pot spremeni v veliko lepše urejeno kamnito stezo, ki se počasi vzpenja po eni ali drugi strani soteske. Povsod naokoli nas obdajajo borovci in dišeče grmičevje, tako da so razgledi kar lepi.

Agia Irini, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Agia Irini, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Morava pa vseeno priznati, da naju soteske ni posebej navdušila. Ne vem ali le nisva bila prave voljo za hojo ali je bil kriv močan veter ali pa res ni tako navdušujoča, a nekako sva komaj čakala, da se vrnemo nazaj v kamper. Kljub temu da je v začetnem delu precej ozka, na obe strani pa se dvigajo visoke navpične skale, nisva dobila tistega »wow« občutka. Če imate veliko časa, bi vam obisk svetovala, če pa se vam mudi, pa morda raje izberite drugo sotesko.


Pot ob morju do vasi Loutro

Šnofka je omenjeno sotesko z lahkoto premagala, a je vseeno naslednji dan spet malce šepala. Zato smo se odločili, da se odpeljemo v okolico vasi Vritomartis, kjer so nas čakali novi pohodi, in tam počakamo na boljše vreme in zdravje. Na poti do tja sta se nam s svojim kamperjem pridružila še moja starša ter nato z nami preživela naslednjih 9 dni.

Šnofka, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Čeprav je bila vremenska napoved precej pesimistična, pa je bilo zjutraj tako sončno, da smo spakirali nahrbtnike in se odpravili do vasi Loutro. Parkirali smo ob cesti (35.202566, 24.122136) ter se nato po skalnati poti spustili do plaže Glyka Nera. Ta del pohoda je bil mogoče najbolj zoprn, čeprav je bila steza vseeno bistveno bolj urejena od tiste od Elafonissija do Kriosa.

Pot do vasi Loutro, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Pot do vasi Loutro, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Ob morju smo se nato mimo kar nekaj majhnih plažih in zalivčkov z lepim pogledom na prekrasno modro morje sprehodili do vasice Loutro, ki pa nas je še posebej navdušila. Žal je bilo vse zaprto in ulice so samevale, a so belo – modre hiše vseeno naredile na nas poseben vtis. Poleti se verjetno tu tre turistov, a se mora biti zvečer vseeno lepo usesti v eno izmed tavern ob morju in uživati v grški hrani in glasbi. Mi te sreče nismo imeli, zato smo na hitro pojedli sendviče, ki smo jih prinesli s seboj, in se počasi vrnili nazaj proti brlogu.

Pot do vasi Loutro, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Pot do vasi Loutro, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Pot do vasi Loutro, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Soteska Imbros

Po spet nekaj dnevnem počivanju, saj je Šnofka spet vsake toliko zašepala, pa smo se odpravili še v sotesko Imbros, za katero v Lonely Planetu piše, da je enako lepa kot soteska Samaria (najbolj znana na Kreti), le da je precej manj obiskana. Nas sicer množice turistov niso skrbele, a ker se Samaria odpre šele maja, se nam ni bilo potrebno odločati, katero izmed naštetih obiskati.

Z brlogom smo se odpeljali do spodnjega dela soteske, parkirali ob cesti pri taverni Komitades (35.207168, 24.173285) ter se nato podali po poti navzgor. Če nas Agias Idri ni posebej navdušil, pa nas je zato Imbros še toliko bolj. Pot je res lepo urejena in nenaporna, saj se ves čas zlagoma vzpenja. Kljub temu smo bili sicer edini, ki smo premagali pot navzgor in navzdol, saj so vsi ostali pohodniki pot začeli zgoraj, se po soteski spustili navzgor ter se do avta vrnili s taksijem. Le-te je mogoče zlahka najti tudi izven sezone, saj to delo največkrat opravljajo kar lastniki tavern.

Soteska Imbros, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Najbolj nas je navdušil del poti, ko se soteska zelo zooži in je med visokimi stenami le približno 2 m prostora. Vijugaste skalnate stene so res nekaj posebnega, zato smo tukaj preživeli kar precej časa, da smo jih fotografirali z vseh strani.

Soteska Imbros, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Soteska Imbros, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Tudi preostala pot je sicer zelo lepa, saj v zgornjem delu že kar malce spominja na planinske poti v visokogorju. Prav tako se pozna temperaturna razlika, saj je ob morju precej topleje kot 600 m višje. Tako smo ves čas zelo uživali, na vrhu pojedli malico in se nato vrnili nazaj proti kamperju. Skupina azijskih turistk, ki so se po soteski le spustile, so nas popolnoma utrujene na sredini poti vprašale, kako je sploh mogoče, da nam je uspelo premagati pot navzgor in navzdol.

Soteska Imbros, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Soteska Imbros, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Po prihodu nazaj v kamper smo sklenili, da si privoščimo kosilo v eni izmed tavern. A kje najti kakšno, ki je odprta? Čeprav je vse bolj kazalo, da si bomo spet kuhali sami, pa smo v vasici je našli neko lokalno tavernico, za katero je bilo očitno, da se vsa kuharija dogaja kar v domači kuhinji. Bradat in zelo nasmejan lastnik nam je pokazal, da lahko parkiramo kar sredi ceste (kot je to v Grčiji nekaj povsem normalnega) ter nam postregel pečeno feto, grško solato, souvlaki in Mythos pivo. Ne rečem, da je bil to najboljši souvlaki na tem potovanju, je pa definitivno zelo prijal po dolgem pohodu.


Plaža Preveli

Naslednji postanek je bila plaža, ki slovi po prekrasnem palminem gozdu. Do nje se sicer ne moremo pripeljati, ampak moramo vozilo pustiti na ogromnem asfaltiranem parkirišču (35.154007, 24.471044) in se do nje po urejeni poti / stopnicah podati peš. Čeprav nam je spet malo nagajalo vreme, saj je bilo nekaj med sončnim in oblačnim, pa je bil že razgled z razgledne ploščadi čudovit. Na žalost barva morja ni bila tako čudovita, kot bi bila v sončnem vremenu, a je bilo vseeno lepo opazovati številne palme, ki rastejo vzdolž reke.

Plaža Preveli, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Po prihodu na plažo smo se sprehodili po urejeni potki skozi omenjen palmin gozd. Le-ta nam je bilo zelo všeč, saj so bile zelene tropske lepotice res košate. Ambient skupaj z reko naju je kar malce spominjal na wadije, ki sva jih obiskala v Omanu. Prav zato se nama je dejstvo, da tudi v Grčiji rastejo povsem naravne palme, ki jih ni nihče namenoma zasadil, še posebej zanimivo. Še več, ta vrsta je celo posebej značilna za Kreto, saj raste le tu.

Plaža Preveli, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Plaža Preveli, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Plaža Preveli, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Matala

Zadnji resen postanek na južni obali pa je bilo hipijevsko mesto Matala, ki nas je od vseh mest na Kreti najbolj navdušilo. Matala je znana predvsem zaradi umetnih jam, izklesanih v skalo pred več tisoč leti. Nihče pravzaprav ni prepričan, kdaj točno so le-te nastale, vendar domnevajo, da gre za rimske ali zgodnjekrščanske grobnice. A če bi ostalo le pri tem, verjetno niti ne bi bile tako znane, kot so. Zaslovele so v 60. in 70. letih, ko so jih naselili hipiji z vseh koncev sveta. Občutek svobode, čudovita plaža, prijeten zaliv in modra voda so oblikovali idealno hipijevsko sceno. Dandanes jame niso več poseljene, vendar Matala še vedno slovi kot mesto s hipijevskim vzdušjem.

Matala, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Mi smo se od kamperja najprej sprehodili po čudoviti plaži, ki je bila sedaj, razen morda 5 turistov, popolnoma prazna, nato pa obiskali že omenjene jame, ki se nahajajo tik ob njej. Vstopnina je v zimskem času zelo nizka (2 € / osebo). Vstopili smo v skoraj vsako jamo ter opazili, da imajo nekatere tudi v skalo izrezljane luknje, ki spominjajo na postelje. Le-te razkrivajo, da so nekatere, že pred časi hipijev, uporabljali kot prebivališča. Moramo priznati, da se ob pogledu na prekrasno plažo, ne bi niti najmanj branili vrniti v 70. leta, ko je tukaj vladala le popolna svoboda, kakršne dandanes več ne poznamo.

Matala, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Matala, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Matala, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Matala, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Kasneje smo se sprehodili tudi skozi mesto, v katerem smo na vsakem koraku začutili sproščeno vzdušje. Lepe taverne, marsikdaj okrašene z grafiti starih volkswagnov, dajejo mestu tisto piko na i, zaradi katere mesto obišče ogromno turistov. Če bi se na Kreto odpravila z avionom na 1 tedenski dopust, bi verjetno apartma rezervirala prav tukaj.

Matala, Kreta, Grčija, Potujoči brlog
Matala, Kreta, Grčija, Potujoči brlog

S tem so se ogledi južne obale nekako zaključili. Prevozili smo seveda še celoten jugo-vzhodni del, da nekih znamenitosti tam nismo našli. Je pa zato zelo lepa pokrajina, tako da je vožnja prav sproščujoča. V vmesnem času smo se v mestu Ieripetra, kjer smo si privoščili odlično grško kosilo, poslovili tudi od mojih staršev, ki so se vrnili nazaj proti domu.

Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Mi smo nato našli še nekaj skritih kotičkov – za točne lokacije obiščite Patreon. Na kratko lahko rečemo, da nam je bila južna obala zelo všeč in malo nam je žal, da smo zaradi Šnofkinega okrevanja izpustili nekaj lepih pohodov. Šnofka, zdaj z popolnoma prerojenimi blazinicami, z očmi že prosi, da se vrnemo nazaj.

Kreta, Grčija, Potujoči brlog

Pa se slišimo prihodnjič…

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *