Grčija

Methana | vulkanski polotok

V prejšnjem tednu smo se potepali po polotočku Methana. Le-ta je precej znan podaljšek Peloponeza, saj je vulkanskega nastanka. Na njem namreč še danes leži okrog 32 vulkanov, med njimi tudi vulkan Methana. Vulkanska aktivnost se je sicer začela že pred 1 milijonom let in nadaljevala do leta 1700. Čeprav je takrat vulkan zadnjič izbruhnil, so ognjeniki še vedno aktivni. Na srečo nihče od njih ni blagovoljil izbruhniti ob času našega obiska.

Na Methano smo se pripeljali v popoldanskih urah. Po ozkih cestah, ki jih z obeh strani zaraščajo grmički ter borovci, s sten pa pada kamenje, smo se odpeljali direktno do našega prenočišča (37.628451, 23.36383). Ker je polotok res kar divji in strm, se daleč od ceste žal nismo mogli umakniti. A najino nenavdušenje, da smo parkirani res zraven ceste, je že kmalu splahnelo. Mimo sta se namreč v 2 dneh peljala morda 2 avtomobila. Še največji »šunder« je naredil pastir, ki se je sprehodil mimo našega brloga s čredo koz. Ta prizor naju vedno znova navduši, čeprav je pastirjev s kozami v Grčiji še vedno ogromno. Zaradi oblačnega vremena smo na tem mestu ostali še cel naslednji dan. V popoldanskih urah smo našli prekrasen kolovoz med oljkami, z njega pa je bil še lepši pogled na sosednje otoke in vasi, zgrajene na precej nedostopnih lokacijah. Zaradi velikih strmin je celoten otok spremenjen v kamnite terase polnih nasadov oljk. Res kar zanimivo za videti.

 

Vulkan Methana

➡ 1km (do vrha)

⬆ 70 m

⏱ 20 min

Naslednje jutro nas je na nebu že čakalo sonce, zato smo se kar hitro podvizali in se odpeljali do izhodišča sprehoda na vulkan Methana (37.618518, 23.335904). Ker je prostora za parkiranje le za en kamper / 2 avtomobila, smo bili zelo srečni, da nas še nihče ni prehitel (da ne bo pomote, vseeno smo se tja pripeljali šele ob 10ih zjutraj).

V res toplem vremenu smo se nato podali do vrha vulkana. Midva sva pričakovala pohod, na koncu pa se je pot izkazala le za malo bolj strm sprehod. Čeprav so skale vulkana res ogromne, je pot zelo lepo speljana. Po prebranem na Googlu sva bila prepričana, da bo to dolg, naporen in mestoma nevaren pohod, a se je izkazalo, da je sprehod res kratek in enostaven. Zaradi kamnite podlage pa vseeno priporočava, da se na vulkan odpravite v lepem vremenu. Občutek med hojo je sicer neverjeten, saj se počutiš, kot da bi hodil po Marsu. Kamnita pokrajina in čudoviti razgledi ti preprosto vzamejo dih. Na vrhu lahko malce poplezaš še v 20 m visoko razpoko. Mi smo na vrhu sedeli precej več časa kot smo hodili v obe smeri skupaj, saj se z vrha vidi res zelo daleč. V daljavi smo opazili celo Atene.

Po obisku vulkana sva si skuhala kosilo, ga pojedla na klopi ob izhodišču ter se malce nastavljala žgočemu soncu. Ker je bilo sonce brez oblačka in vetra, je temperatura narastla preko 20 stopinj. Končno se bliža poletje!


Mesto Methana

V super vzdušju smo se nato po ozkih cestah odpeljali proti mestecu Methana, ki leži na vzhodni strani polotoka. Brlog sva parkirala na glavnem pomolu (37.580399, 23.3929) ter s skupaj s Šnofko raziskala obmorsko mesto. Po promenadi polni palm smo se najprej odpravili do še manjšega polotočka, na katerem smo si ogledali staro grško pravoslavno cerkev. Pot je sicer speljana ob vodi pod borovci, zato sva se res počutila kot sredi poletja. Sprehod smo nadaljevali ob marini do nekoč zelo prestižnega spa centra. V tamkajšnji zdravilni vodi so se namreč namakali že v Antiki, v 50ih in 60ih letih prejšnjega stoletja, pa je kompleks zares zacvetel. Evropski turisti so tam z veseljem greli stare kosti, dokler ni vse skupaj začelo propadati. Ker je bil za takratne lastnike ekonomski vložek za prenovo prevelik, je spa leta 2017 dokončno zaprl svoja vrata. Iskreno povedano naju je kar začudilo, da je deloval tako dolgo časa, saj je kompleks vidno načel zob časa. Vse skupaj bolj kot ne razpada, pred kompleksom pa je ogromen neurejen bazen žveplene vode. Midva sva se teh hlapov že dovolj navohala v Termopilah, zato nama niti na kraj pameti ni padlo, da bi namočila noge. Skopala bi se sicer lahko tudi v nekem vrelcu v bližini mesteca Methana, a nama tudi to ni preveč dišalo. Zato smo se počasi in lenobno sprehodili nazaj do brloga ter s tem zaključili obisk polotoka Methana.

Moram reči, da sva bila precej skeptična, če nama bo Methana sploh všeč. Pokrajina že, a bala sva se, da bo veliko več kamperjev. Na Eviji, Halkidiki in na vzhodni obali Grčije nismo nikjer srečali nikogar, na plažah smo zmeraj samevali. Tako so naše riti postale precej razvajene. Kamper parkiran blizu nas? A ni mogel najti kakšne druge plaže? 😀 Zato sva pred obiskom Methane kar malce oklevala, a moram reči, da so bile najini strahovi odveč. Polotok je res divji, o čemer pričajo stare kamnite vasi ter ozke zaraščene ceste. 3 dnevi preživeti na Methani so tako potekali zelo sproščeno in mirno. Razen naju očitno nihče drug ni imel ideje s tako velikim brlogom riniti v majhne stare vasice. Juhu! Obisk Methane zato zelo priporočava, saj je prekrasen in zelo zanimiv.

Pa se slišimo prihodnjič…

Leave a Reply

Your email address will not be published.