Caminito del Rey
Današnja blog objava pa bo bolj za adrenalinske navdušence. No, morda ne ravno zeeelo adrenalinske, vsekakor pa avanturistične. Prejšnji teden sva obiskala pot Caminito del Rey, ki se nahaja malo severneje od Málage.
Turistična ali zgodovinsko pomembna pot?
Trenutno je pot namenjena turistom, ki si želijo ogledati kanjon El Defiladero de Gaitanes, zgrajena pa je bila v popolnoma drug namen. V drugi polovici 19. stoletja so ta del Andaluzije želeli povezati z Málago, saj bi tako pospešili transport premoga do tamkajšnjih tovarn. Leta 1866 so zato odprli železniško progo, ki je povezovala Córdobo in Málago, vmes pa je prečkala tudi zgoraj omenjen kanjon. Tako so se med seboj začele povezovati vasi tega območja, celotna regija je zaživela in se začela pospešeno razvijati.
Kmalu pa je družina Loring, ki je imela v lasti tovarne, kamor so prevažali premog, videla v reki Guadalhorce, ki je izoblikovala kanjon, priložnost zgraditi hidroelektrarno. Do tedaj je namreč to območje dobivalo elektriko od dveh tujih elektrarn (angleške in nemške), ki sta delovali na premog, kar pa zaradi naraščajočega povpraševanja ni več zadostovalo. Njihovo idejo so sprva zavrnili, saj so menili, da bodo s hidroelektrarno uničili železniške tire, a je kmalu njihovo idejo podprl Rafael Benjumea, ki je postal glavni nosilec projekta. Tako so leta 1906 zgradili 3 km dolg kanal, po katerem je reka pritekla do hidroelektrarne. Pot Caminito del Rey pa je bila zgrajena na višini 100 m nad reko, za lažje prehajanje delavcev od začetka kanjona, kjer so zgradili tudi jez, do hidroelektrarne.
Pot pa je kmalu začela služiti tudi za druge namene. V resnici je povezala vas El Chorro z ostalimi vasmi v zgornjem toku reke. Tamkajšnji prebivalci so po poti hodili, kolesarili, prečkali so jo celo s konji. Ženske so namreč hodile v druge vasi v trgovino, moški so hodili v bare ali pa so obiskovali svoja dekleta, otroci pa so po poti hodili v šolo. Čez čas pa je pot zdelal zob časa in marsikdo je na njej izgubil življenje. Ker se nahaja v plezalsko gledano zelo pomembnem delu Evrope, jo je začelo obiskovati veliko plezalcev in drugih adrenalinskih navdušencev. Zaradi velike nevarnosti, pa so se leta 2000 odločili pot zapreti in jo delno tudi uničiti ter tako preprečiti dostop vsem. Ker pa je pot globoko zapisana v srcih in spominu tamkajšnjih prebivalcev, so se leta 2014 odločili pot obnoviti in jo ponovno odpreti za turiste, kot sva bila midva.
Kako sva jo doživela midva?
Midva sva v bistvu čisto po naključju camper parkirala čisto zraven tunela, kjer se pot začne. Tja sva prispela že večer prej, tam prespala in se naslednji dan okrog 11.30 odpravila na pot. Šnofko sva žal morala pustiti v našem brlogu, saj psi na poti niso dovoljeni, a ga je zato pridno čuvala na vozniškem sedežu. Sama hoja nama je vzela okrog 2h in 30min, saj je potrebno prehoditi slabih 8 km. Prvih 20 min je namreč hoje skozi gozd do samega vhoda v park, zadnjih 15 min pa hoje do avtobus postaje, od koder te avtobus odpelje nazaj do izhodišča. Dejanske poti po parku je 4,8 km, od tega je 2,9 km po lesenih balkonih nad kanjonom. Pot je zelo lepa in ni naporna, saj ves čas hodiš po kanjonu navzdol. Ali je adrenalinska? Ja, če se zelo bojiš višine je ne priporočam, saj vendarle hodiš 100 m nad samim dnom kanjona, na koncu pa ga celo prečkaš prek visečega mostu. A ni tako grozna kot izgleda, je panoramska z lepimi razgledi in mislim, da jo lahko prehodi prav vsak. Cena vstopnice je 10€ (+1,55€ avtobus) na osebo, kupiti pa jih je najbolje prek njihove spletne strani kak dan vnaprej, saj je pot precej obiskana. Nama je bila res zelo všeč in z veseljem bi pot obiskala še enkrat.
Midva sva ta izlet morda malo izkoristila kot novoletno darilo drug drugemu, saj se letos nisva in ne bova obdarila.
Zato pa želiva veliko lepih daril vsem, ki naju spremljate, predvsem pa veliko potovanj v prihajajočem letu! Ne izgubite volje in upanja, saj bodo tudi ti časi kmalu mimo in spet se boste lahko usedli v svoj avtodom ali pa poleteli z letalom v daljne kraje. In morda obiskali ravno Caminito del Rey 😀
Vesele praznike pa se slišimo v letu 2021…