Obisk Valencije in montaža solarnih panelov

Valencijo sva si seveda imela namen tudi ogledati, vendar sva prvi dan v Valencijo prišla zato, da bi namestila sončne celice na streho avtodoma. Le-te in vse pripomočke, ki jih potrebuješ (kable, regulator, varovalko itd.) sva kupila pri ogromni firmi Avtosolar. Ko sva vse dobila, sva kemper parkirala kar pred trgovino s tehničnim blagom (podobno kot naš Bauhaus) in začela delati. Seveda (kot vedno) ni šlo čisto vse po planu, zato je delo trajalo nekaj ur več kot sva pričakovala. Vmes je Rok moral skočiti tudi v trgovino po »šraufe« in podobno, ampak to ni bil problem, saj je bila trgovina oddaljena le par korakov! No, če skrajšam, solarni paneli so naju z vsemi pripomočki stali 240 € (torej sam solarni panel, konektorji, kabli, vodotesna uvodnica kabla, varovalka in MPPT regulator z bluetooth vmesnikom) in imajo moč 160 W. Kupiti sva morala tudi vijake, tečaje za nagib, baterijski vrtalnik itd., za kar sva plačala še dodatnih 60€. Pritrdila sva jih tako, da jih lahko tudi nagneva, kar je precej priročno v zimskih mesecih, ko se sonce pomika nižje kot poleti. Zaenkrat sva nad njimi navdušena, saj nama dajejo vso energijo, ki jo potrebujeva in sva popolnoma samooskrbna (adijo kampi!). Še bolj kot to, pa je res dober občutek biti parkiran na kakšni lepi plaži in dobivati elektriko kar zastonj 😀.

Naslednji dan pa smo se s Šnofko podali na ogled Valencije. Bilo je zelo toplo (23 stopinj) in sončno brez oblačka, zato smo se odločili raziskati mesto kar s kolesom. Midva sva prekolesarila 10 km, Šnofka pa je vso pot ob kolesu pridno tekla. Za vse, ki bi Valencijo obiskali z avtom ali avtodomom: midva sva (tudi za čez noč) parkirala na velikem zastonj parkirišču, ki se nama je zdel dovolj varen, saj je zelo obiskan – koordinate so 39.452224, -0.364577.

Mesto umetnosti in znanosti

Verjetno ne rabim posebej poudarjati, da je to najbolj značilna turistična znamenitost Valencije. Mesto umetnosti in znanosti je tisti znani kompleks s kupolami, ki ga lahko vidite na vseh Instagram slikah Valencije. Le-ta je posvečen znanosti in kulturi. Oblikovala sta ga arhitekta po imenu Santiago Calatrava in Felix Candela, odprli pa so ga leta 1998. Nama je bil zelo všeč, saj je poleg zanimivih kupol tudi veliko zelenja in modrih bazenčkov, ki ves kompleks lepo povežejo.

Vrtovi Turia

Vrtovi Turia predstavljajo največji park Valencije. Mesto je namreč nastalo ob reki Turia, ki pa je v preteklosti pogosto poplavljala. Zato so jo preusmerili in na njenem mestu oblikovali znameniti park, ki je dolg kar 9 km in meri 110 ha. Je zelo zelen, poln palm, borovih in drugih dreves, rož in vodnjakov. Nam je bil zelo všeč, saj povezuje Mesto umetnosti in znanosti s centrom Valencije, zato smo pot tja in nazaj prekolesarili prav po njem. Z Rokom sva v njem opazila tudi veliko reakreativnih tekačev in si ob tem mislila »ja, če bi mi imeli tako velik in lep park, bi pa tudi midva “džogirala”!«.

Valencijska katedrala

Valencijska katedrala je tudi ena od najpomembnejših turističnih znamenosti. Nastala je v 13. stoletju, združuje pa ogromno različnih arhitekturnih slogov. Del katedrale je tudi stolp, na katerega se je moč povzpeti po 207 stopnicah! Prav zaradi stolpa pa katedrala ni le najmogočnejša, temveč tudi najvišja religiozna stavba v mestu.

La Llotja de la Seda

Omenjena zgradba je bila zgrajena med letoma 1482 in 1548, od leta 1996 pa je obravnavana kot UNESCO–va svetovna kulturna dediščina. Že pred njo je na tem mestu stala stavba, ki je delovala sprva kot menjalnica olja, kasneje pa kot menjalnica vseh vrst blaga – tudi neke vrste svile. Ker je bilo v 15. stoletju valencijsko gospodarstvo v razcvetu, so se odločili zgraditi nov objekt. Tako je nastala današnja La Llotja. Nama se njena zunanjost ni zdela preveč posebna, zato naju ni zelo navdušila. Res pa je, da naj bi bila posebna predvsem notranjost, katere pa si zaradi Šnofke žal nisva mogla ogledati.

Valencijska tržnica

Zadnja znamenitost na najinem spisku pa je bila tržnica. Ne vem zakaj, a tržnice si sama vedno rada ogledam. Ta nama je bila še posebej všeč, saj je zgrajena v stavbi, ki ima na sredini kupolo, katera cel prostor naredi zelo svetel. Je tudi zelo urejena, vsi izdelki na policah so vestno zloženi. Če ste tako kot midva »malce mahnjeni na red in čistočo« vam bo ta tržnica sigurno zelo všeč.

Tako sva raziskovanje Valencije zaključila. Prepričana sva, da je še veliko znamenitosti, ki jih nisva odkrila, vendar sama nisva prevelika ljubitelja mest, zato sva pot raje nadaljevala proti manj turističnim kotičkom Španije. Kljub temu pa obiska mesta sploh ne obžalujeva, saj naju je s svojo »zelenostjo« in lepimi hišami povsem očaralo.

Se slišimo prihodnjič…