Španija

Nazaj proti severu

Pa se spet pomikamo proti severu. In ne, ne gremo še domov! Obiskali smo le najbolj južno točko kontinentalne Evrope, zato bolj južno na našem popotovanju pač ne gre 😀.

Večino prejšnjega tega smo preživeli na prelepi plaži s kristalno belim peskom na jugu Španije. Čeprav »pripada« mestecu Tarifa, smo bili vseeno parkirani kar precej izven mesta, tja pa smo se odpeljali le na popoldanski izlet.

Mesto Tarifa je spet eno izmed belih vasi, ki so tako zelo značilne za Andaluzijo. Ulice spet krasijo cvetlični lončki in drevesa polna pomaranč, a se kljub temu Tarifa v nečem bistveno razlikuje od drugih mest. Leži na samem jugu Španije, od Maroka pa je oddaljena le 14km! Zato ni nič čudnega, da v majhnem pristanišču na vsakem koraku prodajajo trajektne vozovnice za v Tanger (Maroko). No, v resnici sva midva uspela videti le reklamne table, saj so trenutno vse trajektne linije preklicane. Bilo nama je res žal, da je temu tako, saj bi drugače morda najin Potujoči brlog videl nov kontinent! Sva pa lahko vseeno Maroko opazovala na daleč in se čudila vsem ogromnim tovornim ladjam, ki prečkajo Gibraltarsko ožino.

Pa ne le to, s Šnofko smo skoraj obiskali najbolj južno točko kontinentalne Evrope! Zakaj skoraj? Ker iz centra Tarife vodi most do majhnega otočka, kjer dejansko najbolj južna točka je, a je ta otoček zaprt za pešče. Zakaj točno nimava pojma, ker se po mostu vseeno sprehaja ogromno ljudi. Zakaj pa je ta mostek še zanimiv? Ker če skočiš v vodo na levo stran mostu, se boš še kopal v Mediteranskem morju, če pa skočiš na desno, pa že plavaš v Atlanskem oceanu. Ja, čisto zares! Midva se kopala sicer nisva, a sva vseeno uspela opazovati sonce, ki je že zahajalo v Atlantski ocean.

Seveda pa ne smemo pri omembi Tarife pozabiti še na nekaj zelo pomembnega: kitesurfanje! Doooolga peščena plaža je namreč kot nalašč za to športno aktivnost, saj je plaža res dolga, poleg tega pa zelo pogosto ugodno (beri: zelo močno) piha. Ker sva bila parkirana na tej plaži nekaj dni, sva imela zadnji dan priložnost videti goro kiterjev, ki so dirkali po vodni površini. Vmes se je našel tudi kakšen windsurfer, a teh je bilo bolj malo, saj so na plaži dejansko prepovedani. Bilo jih je res zanimivo opazovati in se čuditi kakšne hitrosti dosegajo. Zanimivo pa nama je bilo tudi, da sva bila prvi dan precej skeptična ali bi sploh ostala na tem mestu ob plaži (koordinate: 36.045117, -5.637024), saj je ogromno tabel, na katerih je izrecno napisano, da je prepovedano parkiranje med sončnim zahodom in sončnim vzhodom. Ker je bilo parkiranih ogromno drugi camperjev, vanov, prikolic, predelanih tovornjakov, torej vsega kar si lahko zamisliš, sva se odločila ostati. Ko pa sva v naslednjih dneh videla policijo, ki se je večkrat peljala mimo nas in očitno niso imeli ničesar proti, sva se pomirila in tam ostala par dni.

Sva pa kar uživala ob pogledu na enega izmed camperjev, ki je bil popolnoma enak najinemu. Saj sva videla že marsikaterega Rimorja, vendar so ponavadi krajši / so druge barve / niso Mercedesi temveč Fiati in podobno, a ta je bil res popolnoma enak! Kasneje sva izvedela, da tam kampira že 3 mesece, tako da je očitno divje kampiranje v Tarifi čisto dovoljeno oz. sprejemljivo. Midva sva se vseeno odločila, da toliko časa ne ostaneva in sva po parih dneh pobegnila na plažo kakšnih 15 km bolj na sever (ja, res sva se daleč premaknila 😀).

Pa se slišimo prihodnjič…

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *