
Koronska Córdoba
Španija trenutno doživlja najhladnejšo zimo od leta 1971. Praktično celo državo (razen čistega juga) je prekrilo 40 cm snega, zaradi katerega je kar veliko težav v prometu – zaprli so celo letališče v Madridu. Midva sva ta teden preživela v bližini Gibraltarja, kjer nas sneg na srečo ni obiskal, nas pa je zato obiskalo nekaj dnevno hudo deževje. Dežuje praktično že 4 dni brez prestanka in tudi temperature so se spustile nižje, kot je značilno za ta letni čas. No, ravno zato sva dneve večinoma preživljala v našem brlogu in bo današnja blog objava namenjena mestu Córdoba, katero sva obiskala že pred časom.
Preden smo šli v samo mesto, smo prenočili v okrog 30 km oddaljenem parku »El Hecho« (37.730443, -4.940909). Park dejansko ni nek naravni park, temveč le del na podeželju namenjen piknikom – veliko je zunanjih žarov, pitna voda in veliko dreves, pod katerimi lahko skriješ svoj brlog. V mesto Córdoba smo se odpravili zjutraj in parkirala na parkirišču praktično v centru (37.874682, -4.776109). Peš smo se odpravili preko Rimskega mostu do Velike mošeje (Mezquite), ki je najpomembnejša znamenitost mesta.


Mezquita
Mezquita je sicer 3. največja mošeja na svetu, a v njej redno potekajo krščanski obredi. Ja, čisto zares! V resnici je nekako mešanica mošeje in cerkve, saj je bila zgrajena v 8. stoletju na ostankih krščanske cerkve. Skozi leta se je mošeja večala, a je leta 1236 spet doživela pomemben preobrat. Takratni krščanski vladarji so se odločili, da je ne bodo podrli, le zopet preuredili v krščansko cerkev in ji dodali posamezne nove prostore in spomenike. Je pa mošeja/katedrala polna tudi drugih zanimivosti. Na primer osrednji molitveni prostor »mihrab« ni obrnjen proti jugovzhodu, torej proti Meki, temveč je obrnjen proti jugu. Poleg tega pred mošejo/katedralo stoji drevored pomaranč, ki je v resnici značilen za španske katedrale. Res je zanimivo, da sta se dve tako različni si veri združili in ustvarili verski objekt s čisto mešanimi arhitekturnimi stili. Res je vredna ogleda (cena vstopnice je 11€, vstop v park pred Mezquito pa je prost)!

Po ogledu smo se odločili, da si ogledamo živahne ulice Córdobe, ki so znane po neskončnem cvetju. Cvetlični lončki so povsod – na hišah, pred hišami in v njihovih znanih atrijih.
Cordobski atriji (Patios de Cordoba)
Cvetlični atriji niso nastali le z estetskim namenom, temveč iz arhitekturne potrebe. Córdoba je namreč najbolj vroče mesto v Evropi, saj v poletnih mesecih temperature pogosto presegajo 40°C. Zato so že v času nadvlade Rimljanov zgradili hiše z notranjim odprtim atrijem, ki je bil pred soncem z vseh strani zaščiten z debelimi zidovi. Tako so atriji skozi stoletja postali zatočišča pred vročino, rože in razni vodnjaki pa so jih le polepšali in še dodatni hladili. Od leta 1918 pa se je njihova pomembnost še povečala, saj vsako leto organizirajo tekmovanje, na katerem mestna hiša ponuja nagrado za najlepši atrij. Skozi celotno leto so sicer prelepi in polni barv, a na dan tekmovanja še dodatno zablestijo.




Rimski tempelj
Sprehodili smo se tudi do rimskega templja, ki so ga odkrili šele v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Ugotovili so, da so ga zgradili v 1. stoletju našega štetja in ga v 2. stoletju obnovili. Precej zanimivo je videti 10 visokih rimskih stolpov kar sredi mesta, zraven glavne ulice med stanovanjskimi bloki in pisarnami.

Med raziskovanjem mesta pa sva se spotoma ustavila tudi v enem od mnogih tapas barov in si privoščila tipično cordobsko jed – samorejo. V resnici je to precej podobna jed gazpachu, le da slednji vsebuje veliko več zelenjave. Ker se nisva najedla dovolj, sva naročila še tipično špansko tortiljo narejeno iz krompirja in jajc, ki je bila prav tako kot salmorejo, odlična.
Kaj pa se nam je tokrat zgodilo posebnega?
No, ker gre nama zmeraj nekaj narobe, sva tudi tokrat imela nesrečo, saj si atrije po celotnem mestu lahko ogledaš praktično vse dni v tednu, le med 14. In 17. uro ne. Ko sva si jih želela ogledati midva, je bila ura seveda ravno 14.30, kar bi pomenilo, da bi morala v Cordobi ostati še kar nekaj ur. Ker je bil to ravno 24. december in sva si želela skuhati dobro špansko večerjo v camperju, sva se odločila, da se vrneva v Córdobo naslednje dopoldne pred odhodom nazaj na obalo. Tako sva res storila, a sva kmalu ugotovila, da sva precejšnja bebca. Atriji namreč niso bili zaprti le zaradi sieste, temveč zaradi trenutne epidemije. Precej razumljivo je, da prebivalci trenutno ne spuščajo množice turistov v svoje domove. Vseeno pa se nam je nasmehnila sreča, saj smo enega našli vseeno odprtega, nekaj pa sva jih uspela videti kar z ulice. Torej – Córdobo lahko obiščete tudi med epidemijo, saj je večinoma vse odprto, razen določenih atrijev, pa še te se da velikokrat videti od zunaj. Zato kar pogumno na pot, saj bo kmalu poletje in bo ogled v 40 stopinjah precej težaven! 😀
Pa se slišimo naslednjič…

