
Raziskovanje regije Dalarna
Pa se spet javljamo po precej dolgem času! Razlog za ta »blog odklop« je v tem, da prav veliko nismo imeli za napisati. Že ob prihodu na Švedsko sva povedala, da letošnje poletje ne načrtujemo potovanja z ogledi, temveč le uživanje v neokrnjeni naravi. Odkar smo zapustili Stockholm in se odpeljali v regijo Dalarna, ki je prva že malo bolj »divja« provinca, nam gredo premiki od jezera do jezera še posebej dobro od rok. Ker znamenitosti tukaj nismo iskali (iskreno ne vem niti, če obstajajo), je nek smiselen potopis težko napisati. Naslednji odstavki bodo tako bolj posvečeni našemu doživljanju teh lepot in morda bolj spomin za naju kot neka ekstremno uporabna objava za vas. Kljub temu pa morda koga vseeno navdušiva, da potovanje po Skandinaviji ne posveti zgolj Norveški.

Pontonski most v vasi Gagnefs
Edina »znamenitost« na naši poti je bil zanimiv most v vasi Gagnefs. V resnici sam po sebi ni ekstremno impresiven, je pa zanimiv zato, ker je eden zadnjih pontonskih mostov na Švedskem. Le-ti namreč počasi izginjajo. Vaščani so nekoč preko reke potovali s splavom, ki so ga poganjali z vesli, kasneje pa vlekli s pomočjo vrvi. V 17. stoletju so trajekt zamenjali s pontonskim mostom, ki zahvaljujoč številnim obnovam svojemu namenu služi še danes.
Mi se čezenj nismo zapeljali, ampak smo si ga le ogledali z varnega brega. Kar se tiče teže bi sicer šlo, saj je omejitev 4 t, večja težava je bila višina. Na tabli je pisalo 3 m, naš brlog pa je visok 3 m in 5 cm, tako da bi najverjetneje tudi to omejitev »premagali«, a ker je pot preko mostu vodila drugam kot naš kurz, nanj nismo niti poizkušali zapeljati.
V leseni koči za 10. obletnico
Sredi julija sva praznovala najino 10. obletnico, ki sva jo seveda želela preživeti v malo bolj posebnem vzdušju. Želela sva si ali popolnega sončnega dne, da bi ga lahko preživeli zunaj, ali pa temačno, deževno mrzlega dne, da bi ga preživeli v eni izmed številnih švedskih koč. Nekaj dni pred obletnico je po napovedih postalo jasno, da se bo uresničil drug scenarij, zato sva na Airbnb preverila ponudbo nastanitev v naši bližini. Ker smo bili blizu smučarskega področja, kjer leži mesto Sälen, sva rezervirala majhno kočo v turističnem naselju. Najina pogoja sta namreč bila, da mora imeti kamin in zasebno savno. Ker so hiše na tem območju namenjene tudi preživljanju zimskih počitnic, je bila najina izbrana nastanitev perfektno opremljena. Zdelo se nama je, da nama je res usojena, saj je bila prosta le na najino obletnico, vse ostale dni pa že zasedena.
Povedati moram, da je bila ta odločitev za naju kar težka, saj v 3 letih in 9 mesecih nisva niti enkrat spala drugje kot v kamperju ali v šotoru. Za niti eno noč se še nisva izselila iz našega brloga v hišo, zato sva imela kar malo občutek, da sva ga izdala. Blesavo, vem. Kakorkoli že, obletnice v mrzlem in deževnem dnevu res nisva želela preživeti zaprta v kamperju, zato sva se kljub najinim pomislekom odločila za rezervacijo. Že ob vstopu v hišico, sva vedela, da je bila to najboljša odločitev stoletja.
Najprej sva zakurila ogenj v kaminu, nato pa v romantičnem vzdušju skuhala kosilo in pripravila jagodno torto. Med kuhanjem in sprehajanjem po prostoru sva ugotovila, da sva zares puščavnika. Velik pult, pečica, mikrovalovna pečica, pomivalni stroj, mikser, televizija, velika jedilna miza, udobni kuhinjski stoli in še kaj bi se našlo, so se nama zdeli nepredstavljiv luksuz. Če bi živela v hiši, teh stvari ne bi niti opazila, tako pa so se nama kar svetile oči. Če k temu dodamo še neomejeno vročo vodo, neomejeno elektriko in neomejen internet, pa si lahko samo mislite, kako srečna sva bila. Kljub temu pa morava priznati, da naju je od vsega najbolj navdušil prostor. Po skoraj 4 letih življenja na nekaj kvadratnih metrih, se nama je zdelo kar nepredstavljivo, da lahko od kuhinje do kopalnice narediva več kot 2 koraka. Da se lahko med kuhanjem dejansko sprehajava sem in tja. Da lahko eden od naju sedi na kavču, drugemu pa se zato ni potrebno čez njega spotikati in kobacati. Da lahko odloživa neko malenkost na pult ali kuhinjsko mizo, pa nama ta že v naslednji sekundi ni v napoto. Definitivno ima kamper svoje pluse in omogoča popolno svobodo, a vseeno zahteva veliko prilagajanja. To nama je seveda bilo že ves čas jasno, a vseeno ne v taki meri, kot sva to dojela v tekom tega dne.
Dan je bil tako zares popoln. Popoldne in večer sva preživela ob kaminu in v savni. Slednja naju je neopisljivo sprostila, kamin pa je pričaral romantične trenutke. Ker sva že celo življenje nad ognjem v notranjih prostorih zelo navdušena, sva s kurjenjem malo pretiravala. Res sva si želela izkoristiti vsak plamenček, zato je bilo ob 1h zjutraj, ko sva se odpravila spat, kljub zračenju, 35 stopinj. Na tem mestu morava sicer tudi poudariti, da se izolacija tukajšnjih lesenih koč ne more niti primerjati z izolacijo naših hiš. Temperatura je do jutra ostala praktično ista, kar se nama je zdelo skoraj neverjetno.
Po zajtrku sva nato kočo pospravila, posesala in se kar malce žalostna vrnila v naše brlogarsko zavetje. Zelo zanimivo se nama je zdelo, da je lastnik te hiše v resnici iz Stockholma. S čiščenjem nima nobenega dela, saj zadeva deluje tako, da vsak gost pospravi sam za sabo, ključe pa vrne v škatlico s kodo. Tako je njegova edina naloga pomoč gostom preko sporočil. Si predstavljate, kako bi to delovalo pri nas?
Popolno opremljen ljudski dom
Švedska se od ostalih evropskih držav razlikuje tudi v tem, da nima javnih pralnic. Ja, morda so v kampih, a te se ne štejejo pod javne, saj so namenjene gostom kampa, kar pa mi nismo. Na drugih koncih Evrope je v nakupovalnih središčih, na bencinskih črpalkah, ob trgovinah in še kje drugje ogromno samopostrežnih pralnic, kjer te čakajo veliki industrijski pralni in sušilni stroji. S pranjem na poti (če odštejemo Afriko in Azijo, kjer lahko na takšne luksuze pozabiš) tako do sedaj nisva imela nobenih težav. Odkar smo prišli na Švedsko, pa sva se morala spet navadit pranja na roke, kar sva nazadnje 7 mesecev prakticirala na poti preko Maroka, Zahodne Sahare, Mavretanije in Senegala do Gambije. To je tu sicer malce bolj težavno, saj so obleke debelejše, podnebje pa vlažnejše, zato sva se ljudskega doma v vasi Nornäs še posebej razveselila.
Folkets hus oz. ljudski dom, kot bi mu verjetno rekli pri nas, ni namenjen le domačinom, temveč vsem obiskovalcem vasi. Čeprav je zgornje nadstropnje za slednje precej neuporabno, saj se v njem nahaja dvorana za dogodke, pa je spodnje nadstropje skoraj raj za popotnike. V njem se skriva pralnica z več velikimi in res dobrimi pralnimi ter sušilnimi stroji, sušilnica, polno opremljena kuhinja, velik prostor z mizami, kavčem in računalnikom, velika garderoba s tuši in celo savna. Še najbolj šokantna stvar od vsega pa je, da ni nikogar, ki bi vse skupaj nadziral in »kasiral«. Za zakup celotne savne za 1 h je potrebno odšteti 100 SEK / 8,6 €, za ogromen pralni / sušilni stroj pa 50 SEK / 4,3 €. Plačaš lahko tako, da ali v nekem vrste sefu pustiš kuverto z denarjem ali pa nakažeš preko paypala. Ker stroji in savna delujejo brez kovancev, gre res vse na zaupanje. V kuhinji si lahko celo kuhaš zastonj, kar se nama je prav tako zdelo povsem neverjetno. Naju prav zanima, koliko ljudi bi pri nas dejansko plačalo in v kakšnem stanju bi bili vsi pripomočki.
Midva sva v domu preživela celo popoldne. Medtem ko je več pralnih strojev skrbelo za najina oblačila, sva si v kuhinji skuhala kosilo, po opravljeni »žehti« pa sva izkoristila še veliko savno, v kateri sva bila popolnoma sama. Luksuz, luksuz, ki nama ga je spet težko opisati.
Od jezera do jezera
Ves preostali čas pa smo preživeli ob različnih jezerih. Moramo reči, da se je s Portugalske zares splačalo zaviti direktno na sever, saj tukaj res uživamo. Kombinirano delo in potovanje (z Afriko na vrhu smetane) naju je kar utrudilo, zato nama takšno počasno življenje trenutno še posebej ustreza. Ob jezerih kurimo ogenj, se sprehajamo, tečemo, nabiramo borovnice, uživamo v viseči mreži in se čudimo večurnim sončnim zahodom. Bolj kot se premikamo proti severu, bolj divje postaja. Sredi neokrnjene narave v perfektni temperaturi (ko ne dežuje) si res ne predstavljamo biti niti sredi vročinskega vala niti v gneči turistov. Takšnega miru kot je v skandinavskih gozdovih drugod po Evropi enostavno ni mogoče najti. Prilagam še nekaj slik, koordinate vseh prenočišč pa lahko najdete tukaj.
Pa se slišimo prihodnjič…

