Mimo jezera Vättern do Stockholma
Hej, hej! Zadnji tedni so minili precej uživaško. Kot sva že povedala, si letošnje poletje nismo zadali nekih ogledov in natančnih planov, saj si želimo čimbolj uživati v neokrnjeni naravi. Od nacionalnih parkov na jugu Švedske smo tako pot nadaljevali mimo jezera Vättern do Stockholmskega arhipelaga.
Uživanje v prekrasni naravi
Preden smo prispeli do jezera Vättern, smo skoraj teden dni uživali ob prekrasnih jezercih južno od mesta Jönköping (koordinate). Tukaj smo končno zares zadihali, se umirili in uživali v malih stvareh, ki nas res veselijo in izpolnjujejo – branje v viseči mreži, dolgi sprehodi in tek v sončnem zahodu, veslanje po jezeru z neverjetnimi odsevi, sončenje in kopanje v temni vodi, kurjenje ognja, lovljenje rib, peka na žaru in še in še. Če vsemu temu dodamo še božanski vonj borovcev, pa je sreča že skoraj neopisljiva. Prav veliko vam torej o našem »taboru« nimam za povedati, vseeno pa lahko napišem 2 uporabni informaciji.
Najbrž ni nič presenetljivega, da so Švedi v primerjavi z nami bistveno bolj napredni, kajne? Gotovina je pri njih postala praktično del preteklosti, saj vse plačujejo kar s telefonom. Brez pametne napravice z obilico aplikacijami si tukaj zares izgubljen. Čeprav zna biti to po eni strani zoprno, pa je to drugi tudi izjemno praktično. Kot primer naj podam aplikacijo Brandrisk Ute, na kateri lahko v nekaj trenutkih preveriš, ali je na tvoji trenutni lokaciji dovoljeno kurjenje ognja. Le v nekaj sekundah dobiš podatek (v angleščini) o stopnji tveganja, o napovedi za prihodnje ure in celo za prihodnje dni. Ker sta na Švedskem kurjenje in priprava hrane na žaru izjemno priljubljena, se lokalci, ki uporabljajo za to brezplačna kurišča in bivake, smernic dejansko držijo. To se nama zdi precej bolj smiselno kot pri nas, kjer je kurjenje prepovedano, ne glede na vremenske razmere.
Druga uporabna aplikacija je iFiske, preko katere lahko kupiš dovolilnico za ribarjenje. Le-ta je namreč potrebna povsod, razen če loviš v morju ali v 5 največji jezerih na Švedskem (Vänern, Vättern, Mälaren, Hjälmaren in Storsjön).
Mestece Vadstena ob jezeru Vättern
Jezero Vättern je 2. največje jezero na Švedskem in 6. največje v Evropi. Ker obsega kar 1.900 km2, se med vožnjo ob njem počutiš, kot da bi se vozil ob morju. Čeprav lahko v njem brez dovolilnice loviš med drugim tudi losose, se jezeru praktično nismo ustavljali. Nekih lepih prenočišč nisva zaznala, poleg tega pa so nama všeč manjša, bolj neokrnjena jezerca. Ustavili smo se le v mestu Vadstena, kjer smo prenočili (58.442718, 14.887979).
V mestu Vadstena se nahaja grad z istim imenom. Midva sva si ga sicer nisva ogledala, sva pa se mimo njega sprehodila do nabrežja jezera. Tukaj so dnevi izjemno dolgi, zato sva lahko po opravljenem popoldanskem delu še vedno uživala v prekrasni topli svetlobi. Sonce se trenutno za obzorje skrije šele po 22. uri, preko noči pa se nebo obarva v svetlo modre odtenke. Prave noči že odkar smo prišli na Švedsko nismo doživeli, kar nama zaenkrat zelo odgovarja. Čeprav vsak dan izkoristimo do poznih ur, pa se nam dnevi še vedno zdijo prekratki. Tudi v mestu Vadstena sva imela podoben občutek, ko sva se sprehajala po manjši marini in lepo urejeni poti ob vodi.
Kasneje naju je pot vodila tudi po ozkih ulicah v mestnem središču, kjer sva občudovala pisane lesene hiše. Večer sva zaključila v nekem lokalu, kjer sva si privoščila pivo. Kljub temu, da je bilo slednje najcenejša postavka na ceniku, pa sva zanj vseeno odštela 10 €. Cene zraven koktejlov sploh ni bilo, kozarec vina pa je stal 15 €. Hja, nimaš kaj, Skandinavija je v tem vidiku res draga, se nama pa zato cene hrane zdijo praktično enake kot pri nas. Pred spanjem naju je malce potolažil ježek, ki je veselo raziskoval bližnjo zelenico.
Stockholm(ski) arhipelag
Od jezera Vättern smo pot počasi nadaljevali proti Stockholmu. Če poveva po resnici, sva zelo dolgo časa »cincala« ali bi si prestolnico sploh ogledala ali ne. Nekako nama res ni bilo do raziskovanja mesta. Na koncu sva se po več dneh premlevanja vseeno odločila za obisk, saj naju je bolj kot samo mesto prepričal sam arhipelag. Ker sva plovbo mimo številnih otočkov leta 2021 izpustila, sva imela občutek, da nama bo žal, če enako storiva tudi tokrat.
Stockholmski arhipelag je sicer ena najlepših naravnih znamenitosti Švedske, saj obsega približno 30.000 otokov, otočkov in čeri. Razprostira se na območju velikem okoli 1.700 km2 in sega od Stockholma do odprtega Baltskega morja. Največji otok je Värmdö, ki meri okoli 181 km2. Večina otokov je dostopna s trajektom, kar omogoča enostavno potovanje med njimi, mnogo večjih otokov pa je dostopnih tudi z avtomobilom preko mostov.
Po arhipelagu se je mogoče popeljati s številnimi turističnimi ladjicami in parniki. Za 1 h plovbo je potrebno odšteti nekje 20 – 50 €, odvisno od ladje in od dolžine plovbe. Nama se je to zdela precej draga opcija, poleg tega pa si nisva želela s kamperjem riniti v center mesta, kjer bi verjetno morala plačati še dražjo parkirnino. Tako sva sklenila, da parkiramo na enem od otočkov arhipelaga in se v center mesta odpeljemo s trajektom oz. ladjo, ki jo oni uporabljajo namesto avtobusa. Ker je namenjena domačinom, je vožnja precej cenejša. Tako smo brezplačno prenočili ob lepi plažici na otoku Ekerö (59.29855, 17.78168), kjer smo preživeli prekrasen večer. Kakšni 2 h smo se v lepi svetlobi sprehajali ob vodi in občudovali barvite hiše.
Naslednji dan smo se nato preparkirali na veliko brezplačno parkirišče (59.290499, 17.807027) ob postaji Tappström, kjer smo se vkrcali na ladjo. Za 1 h plovbo sva odštela 42 SEK / 3,7 € / osebo (v eno smer). Pri teh linijah javnega prevoza je namreč tako, da karta, ki jo kupiš preko aplikacije SL Journey Planner and tickets, stane isto, ne glede na to, kam odpluješ. Velja 75 min, v tem času pa lahko prestopaš, kolikor te je volja. Vse skupaj naju je tako stalo manj kot 15 €, na krovu pa se nama je brezplačno lahko pridružila tudi Šnofka.
Plovba do centra mesta je minila v zares prijetnem vzdušju. Prednost tovrstnega prevoza je tudi to, da se pelješ mimo otokov s številnimi barvitimi lesenimi hišami. V kolikor se popelješ le po mestnem središču, takšnih bivališč ne vidiš. Bolj kot se bližaš centru mesta, manj je manjših hiš in več modernih blokov. Prav zaradi tega (in nizke cene seveda) nama res ni žal, da sva se odločila za tak tip prevoza. Med plovbo nama je fotoaparat skoraj pregorel, saj se nama je vsaka naslednja hiška zdela lepša od prejšnje. Življenje v glavnem mestu na skoraj privatnem otoku v popolni divjini z mini pomolčkom pred vhodnimi vrati so verjetno sanje skoraj vsakogar. No, najine so definitivno. Škoda le, da so najini žepi malce preveč prazni.
Tudi sam center mesta je nekaj posebnega. Le-ta se razprostira preko 14 otokov, povezanih s 57 mostovi, kar mu daje edinstven in slikovit značaj. Je središče švedske politike, kulture in gospodarstva, ter dom kraljeve družine. Zanemariti ne moremo niti njegove bogate zgodovine, ki sega v 13. stoletje, ko je bilo ustanovljeno kot trgovsko središče.
Mi posebnega plana nismo imeli. Ker smo si želeli zares doživeti mesto, smo se odpravili le na zares sproščujoč sprehod. Preko otoka Riddarholmen smo pripešačili do starega mestnega jedra Gamla Stan, ki je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mestnih jeder v Evropi, z ozkimi tlakovanimi ulicami, baročnimi stavbami in številnimi zgodovinskimi znamenitostmi. Pot nas je vodila mimo številnih trgovinic, kjer sva občudovala izdelke Pike Nogavičke (mogoče jaz malo bolj od Roka), in se naslajala nad cimetovimi rolicami, ki so jih pekli na vsakem koraku.
V Stockholmu nam je bilo zelo všeč, da smo se ves čas sprehajali ob vodi. Ker je sestavljen iz številnih otočkov, je bil sprehod do otoka Skeppsholmen zares prijeten. Od tam smo kar nekaj časa opazovali lepe hiše starega mestnega jedra ter nešteto plovila, ki so prevažala turiste. Eno izmed njih je še posebej izstopalo, saj se je le nekaj trenutkov nazaj vozilo po 4 kolesih po centru Stockholma, nato pa je zapeljalo v vodo in se spremenila v turistično ladjico. Malce začudena sva skupaj s Šnofko obkrožila celoten otoček in se nato odpočila v eni izmed kavarn na kavi in cimetovem kolačku.
Za konec smo se sprehodili še mimo starih lesenih barkač nazaj do centra mesta, kjer smo se ponovno vkrcali na našo ladjo. Če ne bi imela Šnofke, bi morda razmišljala še o obisku otoka Djurgården, na katerem se nahaja muzej znamenite glasbene skupine Abba, zabaviščni park Gröna Lund in muzej na prostem / ZOO Skansen, a ker si nič od tega s psom ne moreš ogledati oz. doživeti, smo se kar vrnili do pristanišča našega trajekta. Po isti poti smo odpluli nazaj do brloga, ki nas je čakal na brezplačnem P+R parkirišču.
Mesto nam je bilo tako všeč, da smo v centru ostali precej dlje od pričakovanega, kar je pomenilo, da je bila ura, ko smo se vrnili v kamper, že precej pozna. Posledično se nismo odpeljali prav daleč – na bližnji otok arhipelaga, kjer smo prenočili. Naslednjo jutro nas je Stockholm še zadnjič navdušil, saj smo kar iz kamperja opazovali losa obkroženega z nekaj srnami. Kar neverjetno se nama je zdelo, da divjad živi tudi na otokih glavnega mesta. S tem smo se od prestolnice poslovili in se odpravili naprej proti severu.
Pa se slišimo prihodnjič…
