Norveška

Senja

Senja se nahaja severno od Lofotov in je 2. največji otok na Norveškem. Nanj se lahko odpravimo s trajektom z Lofotov (mesta Andenes) ali pa se z Lofotov peljemo naprej proti vzhodu in nato na sever ter se nanj zapeljemo preko tamkajšnjega mostu. Če se odločimo za slednjo možnost, nas čaka 400km več, a je pot vseeno cenejša. Trajekt iz Andenesa v Gryllefjord na Senji je namreč precej drag (za naš brlog bi stal 180€), zato smo se mi podali kar po cesti in se posledično 2 dni malo več vozili.

Nama je bila Senja dejansko morda celo lepša od Lofotov. Nekako se nama je zdela manj poseljena, mogoče malce bolj divja. No, ne ravno divja, a morda so Lofoti s toliko turizma že malo izgubili svoj čar (kljub temu, da letos turistov ni veliko). Je zelo gorat otok, zato je primeren za vse, ki radi hodite v hribe in tudi tiste, ki se radi sprehajate po peščenih plažah med njimi.

Husøy

Prvo mestece, ki smo ga na Senji obiskali, je bilo mesto Husøy, ki leži na majhnem otočku. Na njem ni kaj dosti za videti, je pa lep za krajši sprehod med lokalnimi hišami. Mi smo parkirali pred otočkom (na njem namreč ni parkirišča) (69.545484, 17.671238) ter se mimo marine polne ribiških ladij odpravili po edini ulici v vasi. Kljub temu, da sva v Skandinaviji že 2 meseca, naju njihove lesene hiše še vedno znova očarajo. Sprehodili smo se tudi do tamkajšnjega svetilnika, od koder je lep razgled na okoliške gore in ocean.

 

Hesten

➡ 2,5km (do vrha)

⬆ 500m

⏱ 1h 15 min (do vrha)

 

Že naslednji dan pa smo se odpravili na naš prvi pohod na Senji. Hesten in Segla sta sosednja hriba, ki sta po težavnosti zelo primerljiva (Segla ima le malo bolj strm zadnji del), a sva prebrala, da se bolj izplača obiskati Hesten, saj lahko z njega opazujemo špičasto obliko Segle. Že zvečer smo tako želeli parkirati na izhodišču v vasi Fjordgard, a naju je tamkajšnja tabla opozorila, da lahko pakiraš samo na izhodišču za Seglo (ki je v isti vasi, slab km stran). Ko pa smo se pripeljali na izhodišče za Seglo (69.504938, 17.627487), sva hitro ugotovila, da je le-to plačljivo po urah. Tako bi za prenočitev in jutranjo hojo plačala 25€ ali še več, zato sva se odločila, da prenočimo 7km stran v vasi Mefjordbotn (69.407172, 17.678366) in se do izhodišča zapeljemo zjutraj. Dodati moram tudi, da je med tednom na izhodišču za Seglo odprto le zgornje parkirišče, ki je zelo majhno, kar pomeni, da se že zjutraj hitro napolni.

Sama hoja do vrha Hestena je prijetna, saj se ves čas vzpenja, a ne prestrmo. Po kakšni uri pridemo do slemena, od koder se nam odpre razgled na obe strani na levi na mestece Fjordgard, od koder smo prišli in špičasto Seglo, na desni pa na dolino z jezerom, gorami v ozadju in ocean za njimi. Od tukaj nas po slemenu in na koncu po kar zelo strmi poti do vrha, čaka še 15 min hoje. Razgled je res lep, saj stojimo tik nad fjordom, povsod naokoli pa z vode štrlijo visoki špičasti vrhovi, ki so ponekod še pobeljeni s snegom. Nama je vedno žal, da porabiva več časa za fotografiranje kot za samo opazovanje narave okrog naju, zato, če se odpravite sem, ne ponavljajte najinih napak. Po manjši malici, smo se z vrha napotili po drugi poti, a smo se tisti, po kateri smo prišli, priključili že pri slemenu.


Plaža Ersfjord

Če vam hribi ne dišijo prav zelo, a jih vseeno od daleč radi opazujete, se le podajte na peščeno plažo Ersfjord. Voda je spet presenetljivo turkizne barve in tako izgleda kot iz filma. Naju je tako zamikala, da sva se celo za približno 1 sekundo skopala. Zakaj 1 sekundo? Ker ima voda nekje 10 stopinj (v avgustu namreč doseže najvišjo temperaturo v celem letu). No, v resnici se ne bi kopala, če se ne bi v ozadju skrivala 2 razloga. Prvi je ta, da sem si jaz zadala precej pogumen cilj, da se skopam v vseh morjih na najinem potovanju, drugi pa je ta, da se po pohodu na Hesten v brlogu nisva uspela stuširati, saj nisva želela plačevati še višje parkirnine. Nama pa je bila prekrvavitev v telesu kar hvaležna za ta temperaturni šok.


Hudičevi zobje (Devil’s teeth)

Hudičevi zobje so gorovje, ki leži na koncu polotoka. Ker pa to gorovje sestavljajo res špičasti vrhovi, od daleč nekako izgledajo kot hudičevi zobje. Nanje je super razgled z razgledne točke na cesti med Ersfjordom in Steinfjordom. Midva sva se sicer tam ustavila za fotografiranje, a sva bila nad razgledom nanje veliko bolj navdušena, ko smo se naslednji dan povzpeli na hrib Husfjellet.


Husfjellet & Sommerdalen

➡ 4km (do vrha)

⬆ 620m

⏱ 1,5h (do vrha)

Čeprav je Hesten hrib, ki je na Senji najbolj znan in se nanj povzpne ogromno turistov, pa je bil nama iz več razlogov Husfjellet veliko bolj všeč:

  • Manj je obiskan od Hestena, zato srečamo manj ljudi
  • Nepozabni razgledi nas spremljajo celo pot
  • Razgled z vrha je še stokrat boljši od tistega s Hestena
  • Čeprav moramo premagati višinske razlike več, je nama bila pot manj naporna
  • Na izhodišču lahko brezplačno parkiramo

Tokrat se je vremenska napoved zelo zmotila, a na srečo nam prid. Napovedano je bilo cel dan oblačno vreme, a je bilo začuda celo dopoldne in večino popoldneva sonce brez oblačka. Tudi temperature so se tako povzpele skoraj do 20 stopinj, kar je za severno Norveško v tem delu leta kar veliko. Pohod smo začeli na parkirišču 100m stran od izhodišča (69.443901, 17.297001), kjer smo tudi prespali. Opozoriti moram, da večina tega parkirišča pripada bližnjemu kampu, zato parkiranja na večini mest ni zastonj. Midva sva sicer prenočila na brezplačnem delu, a je bilo nekaj avtodomov, ki so se vseeno odločili prespati na delu od kampa. Spali so torej na istem parkirišču, z enako pozicijo ob morju, niso imeli dostopa do elektrike, vode ali kakršnekoli oskrbe, pa so vseeno bili pripravljeni parkirati na plačljivem delu. Zanimivo.

No, sama pot na Husfjellet je na začetku široka, nato pa se po slabih 20 min začne dvigovati čez redek gozd. Po približno 45 min in premaganih 300m višinske razlike osvojimo prvi vrh – Sommardalen. Že od tukaj je pogled na otoke in gorovja v ozadju prečudovit, zato vam toplo priporočam, da se povzpnete vsaj do tu.

Sommerdalen

Mi smo pot nadaljevali naprej, proti vrhu, ki je s Sommardalena že dobro viden. Ko se malce spustimo z že osvojenega hriba, moramo premagati najhujši del poti – zelo blatno močvirnato področje. Čeprav so po tleh položene razne deske, se tudi te že počasi pogrezajo, zato je teh 50m res potrebno biti zelo previden, če ne želiš pristati na zadnji plati v globokem blatu. Šnofka je sicer na previdnost pozabila in nekajkrat v blatu kar zaplavala. Definitivno je bil to njen najljubši del poti ????. Ko ta del premagamo, se počasi vzpnemo še za 300m in že smo na vrhu. Tega razgleda žal ne morem opisati ne z besedami in ne s slikami, saj je enostavno prelep. Lahko napišem, da so povsod naokrog špičasti vrhovi, jezera, otoki, modro morje in celo »hudičevi zobje«, a vam to ne razkrije celotne veličine tega hriba. Mislim, da sva do sedaj na Norveškem prehodila 12 hribov, pa je ta najin najljubši. Ali pa vsaj visoko na vrhu. Nima smisla, da razglede še naprej opisujem, saj morate to doživeti in videti sami. Lahko le dodam, da sva komaj prepričala sama sebe, da sva vrh zapustila in se odpravila nazaj do brloga.


Razgledna ploščad Bergsbotn

44m dolga lesena ploščad se nahaja nad vasjo Bergsbotn, z nje pa je super pogled na celoten Bergsfjord. Leži tik ob cesti proti Gryllefjordu, zato se boste mimo nje skoraj sigurno peljali. Razgled je res kar lep, zato priporočam, da se ustavite in naredite fotografijo ali dve.


Hamn i Senja

Če potujete z avtodomom, se boste v tej »vasi« ustavili le na kratko. Zakaj? Zato, ker v resnici to ni vas, temveč le turistično naselje hišic, ki stojijo tik ob vodi. Pogled nanje je sicer zelo lep, a je verjetno še lepše v njih preživeti teden ali dva. Predvidevam sicer, da pogled na vašo denarnico po končanem dopustu ni tako prekrasen 😀.


Gryllefjord

Gryllefjord je vasica, ki leži ob istoimenskem fjordu. Če se boste z Lofotov pripeljali s trajektom, bo to vaša prva postojanka na Senji. Podobno kot v Husoyju, tudi tukaj ni za početi kaj več, kot se sprehoditi med lesenimi hišami in si morda ogledati manjšo marino. Midva sva se tja pripeljala šele v večernih urah, a ker je bil dan res sončen, je bila vas ravno obsijana z zadnjimi sončnimi žarki. Najbrž ne potrebujem posebej poudarjati, da je bil prizor res zelo lep. Naju je že malo zamikalo, da bi najela eno od tamkajšnjih ribiških hišic ob vodi in kar v njih preživela prihajajočo se zimo.

S tem se je naše krajše potepanje po Senji končalo. Imeli smo super vreme, zaradi česar nam je bila Senja verjetno še bolj všeč, kot bi nam bila sicer. Vsekakor bi se na otok še kdaj vrnila, morda celo pozimi, ko ga sneg spremeni v pravo zimsko pravljico.

Pa se slišimo prihodnjič…

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *