Ribiške vasice in jezero IJsselmeer
V prejšnjem tednu sva raziskovala Nizozemsko. Plan je sprva bil, da blog napišem o Amsterdamu, a ker so naju spodaj opisana mesta bolj očarala in ker je o prestolnici že res veliko napisanega, se bom raje posvetila mestom Marken, Volendam in Edam. Vse tri smo obiskali v sončnem vremenu, kar nas je za Nizozemsko kar presenetilo. Tako smo jo uspeli videti še v najlepši luči.
Marken
Zjutraj smo se zbudili blizu Amsterdama, katerega smo raziskovali prejšnji dan. Tako nas je čakala najprej vožnja do mesteca Marken, ki leži na otoku. Kljub temu pa ga lahko obiščemo z avtom, saj je otoček povezan z nasipom, po katerem se vije cesta in seveda značilno za Nizozemsko, tudi kolesarska steza. Parkirali smo zelo blizu centra (52.456299, 5.10497) in se peš odpravili na sprehod po simpatičnih uličicah. Vse hiše v mestu so namreč v enakem stilu, veliko jih je tudi precej pisanih barv. Mi smo se sprehodili tudi do manjšega starega pristanišča, kjer lahko vidimo dolge stare jadrnice. Poleg tega se lahko dobro najemo v kateri izmed restavracij ali barov, kupimo pa lahko tudi kakšen spominek. Nama je bilo mestece zelo všeč, saj ima pravi ribiški pridih. Od tu se je možno do Volendama odpeljati tudi z turistično ladjo, a mi se za to nismo odločili. Raje smo se vrnili v naš brlog in se skupaj z njim odpeljali do omenjenega mesta.
Volendam
Pakirali smo na parkirišču namenjenem za avtobuse in avtodome, kjer je parkiranje sicer omejeno na 3 ure, a je zastonj (52.490350, 5.061940). V toplem sončnem vremenu smo se sprehodili mimo vrste lepih hiš do mestne rive, ki je bila oddaljena približno 1km. Že Marken naju je navdušil, a Volendam naju je navdušil še bolj! Marken je vseeno trenutno precej sameval, medtem ko je bil Volendam poln obiskovalcev, trgovinic, stojnic, restavracij in barov. Turistov je bilo ravno pravo število, ko ti še ne gredo vsi na živce, a obenem ustvarjajo prijeten živ žav. Ker je od povsod odlično dišalo po morskih dobrotah, sva na eni izmed stojnic vzela čisto svež “fish and chips”. No, v resnici ne čisto zares, ker pomfrija nisva dobila, poleg tega pa je ocvrto ribo jedel le Rok, jaz pa sem se odločila za ocvrte klapavice. Skupaj z omako je bilo kosilo več kot odlično. Vseeno pa si vsako dobro kosilo zauži tudi sladico, zato sva na drugi stojnici poizkusila še značilne nizozemske majhne palačinke imenovane “Poffertjes” s stopljeno čokolado in malinami ter tipični nizozemski vafelj. Spet naju je oboje navdušilo! Res je super raziskovati druge države tudi tako, da poizkusiš njihovo značilno hrano. Po obilnem kosilu smo se tako še malo posončili na mestni rivi, se sprehodili med vsemi stojnicami s spominki in se počasi odpravili nazaj v kamper.
Edam
Kmalu pa smo nadaljevali pot do zadnjega mesteca tistega dne: do mesta Edam. Ja kdo pa zapusti Nizozemsko brez, da bi obiskal dom značilnega sira edamca? Sploh pa če si tak sirni odvisnež kot midva. Spet smo se od parkirišča (52.513055, 5.060585) sprehodili do mestnega centra, le da nas je pot tokrat vodila ob rečnem kanalu. Pod krošnjami dreves je bil sprehod prav prijeten. V centru sva seveda takoj zagledala prodajalno s številnimi siri. Oči so se nama kar zasvetile, vendar sva se odločila, da najprej končamo naš ogled Edama. Ker je bilo število obiskovalcev primerljivo z mestecem Marken, sva raziskovanje hitro zaključila in se podala v prodajalno sira. Po razlagi kateri siri so na razpolago in okušanju nešteto le-teh, sva se odločila, da kupiva sir z baziliko in česnom ter sir s pestom. Kar precej sita sva tako trgovino zapustila, malce evforična, da naju čaka odlična večerja.
Afsluitdijk
S tem pa se naš precej naporen dan še ni končal. Ker bi radi čimprej prišli v Skandinavijo, sva se z Rokom odločila, da se odpeljemo naprej proti severu Nizozemske. Vožnja je bila vse prej kot dolgočasna, saj nas je pot vodila čez približno 30km dolg nasip imenovan “Afsluitdijk”. Le-tega so zgradili, saj so tako preprečili poplavljanje nižjih delov Nizozemske. Drugače povedano so s tem nasipom zajezili morje, v notranjosti pa je nastalo ogromno sladkovodno jezero, ob katerem ležita tudi Marken in Volendam. Med vožnjo čezenj smo lahko opazovali vetrno elektrarno, ki se nahaja sredi jezera ter dvižni most, ki deli nasip na dva dela. Dvignili so ga ravno malo pred našim brlogom, zato sva lahko opazovala jadrnice in ladje, ki so z morske strani priplule v notranjost.
Nizozemska naju je v dveh pogledih zelo presenetila. Prvi je, da sva kljub temu, da naj bi bili Nizozemci kar striktni glede divjega kampiranja, vseeno uspela vedno najti mesto za prenočitev. En večer se je mimo nas celo peljala policija, a se z nami niso obremenjevali. Tako smo na tak način uspešno prepotovali tudi Belgijo in Nizozemsko in se že 8. mesec spretno izognili kampom ali plačljivim parkiriščem. Juhej! Druga stvar, ki naju je zelo razveselila pa je, da na Nizozemskem nikjer ne nosijo mask. Da jih ne nosijo zunaj ni presenetljivo, a po večini si je ni treba nadeti niti notri. Važno je, da si razkužiš roke in vzdržuješ primerno razdaljo. Tako pravilo je veljalo tudi v Edamu v prodajalni sira, kjer sva sploh pričakovala strožje ukrepe. Zaradi tega sva bila naravnost presrečna, saj se nama je prvič zdelo, da je svet spet normalen.
Da povzamem: če se potikate po tem delu Nizozemske, vam vsekakor toplo priporočava obisk zgoraj opisanih ribiških mestec. Če pa vam primanjkuje časa, si ga vseeno vzemite vsaj za obisk Volendama, saj vas bo sigurno navdušil. Naju je, pa ne le zaradi lepega vremena 😀.
Pa se slišimo prihodnjič…